Ultrazvok srca v neonatologiji
Neonatal echocardiography
2-dnevni tečaj z mednarodno udeležbo
2-day course with international participation
29. in 30. september 2023
Lokacija:
Predavanja (petek, 29. september 2023):
Velika predavalnica, 16. etaža kirurške stolpnice, UKC Maribor.
Praktični del (sobota, 30. september 2023):
Oddelek za neonatologijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor.
KOTIZACIJA:
Predavanja (29.9.2023) – 250 eur + DDV
Predavanja in praktična delavnica (29. in 30.9.2023) – 400 eur + DDV
Embriologija srca
Ta prispevek se osredotoča na zaporedne dogodke pri razvoju srca, vključno z oblikovanjem primitivne srčne cevi, nastankom srčnih votlin, pretinov in žilnih struktur ter drugih pomembnih sestavnih delov srca. Razumevanje teh razvojnih procesov je ključnega pomena za celovito spoznavanje zgradbe in delovanja zdravega srca ter razumevanje prirojenih srcnih napak.
(Janez Dolenšek)
Anatomija srca
Srce je mišična črpalka, ki leži v prsni votlini. Srce je s srčnim pretinom razdeljeno na desno vensko polovico in levo arterijsko polovico. Desno srce prejema kri iz telesa preko zgornje in spodnje votle vene ter jo črpa skozi pljučno deblo v pljuča, kjer se kri oksigenira. Arterijska kri se vrača iz pljuč preko štirih pljučnih ven in vstopi v levi preddvor, nato se črpa v levi prekat in naprej v aorto. Srce leži v prsnem košu za prsnico, pred požiralnikom in aorto, med levimi in desnimi pljuči. Na zunanji površini srca prepoznamo bazo, konico ter sprednjo, zadnjo in spodnjo ploskev. Srce je sestavljeno iz štirih votlin: dveh preddvorov (atrijev) in dveh prekatov. Med preddvorom in prekatom, vsake polovice srca, je zaklopka, ki preprečuje retrogradni tok krvi. Srce je obdano z osrčnikom, ki ima zunanjo vezivno plast in notranjo serozno plast, ki se nadaljuje na površino srca kot epikardij. Srčni prevodni sistem vključuje sinuatrialni vozel, atrioventrikularni vozel in fascikle, ki prevajajo impulze za krčenje srčne mišice. Srce prehranjujeta dve koronarni arteriji, ki izhajata iz aorte in potekata pod epikardijem.
(Janez Dolenšek)
Plodov krvni obtok
Plodov krvni obtok se od obtoka po rojstvu pomembno razlikuje: oskrbo s kisikom, tekočinami in hranili plod dobiva izključno preko posteljice. Posteljični pretok je ključen za preživetje in rast ploda ter dobro napoveduje ogroženost ploda. Tudi jetra imajo dvojno prekrvitev. Kri iz popkovne vene se razporedi med portalni obtok in venozni duktus. Regulatorni mehanizmi omogočajo prerazporeditev med obema obtokoma glede na hipoksično ogroženost in presnovne potrebe. Tudi na nivoju srca govorimo o dveh vzporednih krvnih obtokih: brahicefalnem, ki oskrbuje srce in možgane z dobro oksigenirano krvjo preko ovalnega okna, in subdiafragmalnem, ki oskrbuje spodnji del telesa s slabše oksigenirano krvjo preko arterioznega duktusa. Srce se tudi strukturno razlikuje od odraslega srca. Podajnost plodovega srca je večja, krčljivost pa manjša kot pri odraslem srcu. Pljučni pretok ploda je majhen v primerjavi s pljučnim pretokom po rojstvu, vendar se s plodovim razvojem spreminja in ima tako pomembno vlogo pri porazdelitvi plodovega minutnega volumna. Za normalno delovanje možganov je ključen stalen možganski krvni pretok, ki si ga možgani zaradi nezrelega uravnavanja pretokov možganskega žilja lahko zagotavljajo samo v določenem razponu prekrvitvenih tlakov, ta razpon se z nižanjem gestacijske starosti znižuje, plod in nedonošenček pa sta zato bolj izpostavljena hipoksično-ishemični okvari na eni in možganski krvavitvi na drugi strani. Ustrezno prekrvitev vseh organov in tkiv zagotavljajo trije osnovni homeostatski mehanizmi: lokalna avtoregulacija, avtonomni živčni sistem in sistemsko uravnavanje z vazoaktivnimi hormoni. Vsi našteti mehanizmi pri plodu šele dozorevajo in ni nujno, da so v določenih razvojnih stopnjah sočasno vsi polno razviti, kar vpliva na prekrvitev plodovih organov in tkiv.
(Tomaž Križnar)
Posebnosti srčno-žilnega sistema ploda in novorojenčka ter vpliv obporodne hipoksije in sepse na srčno funkcijo
Srčno-žilni sistem ploda in novorojenčka se ob težkih stresnih dogodkih odzove, da bi omogočil čim boljšo prilagoditev na življenje ogrožajoče stanje ter preprečil dodatne okvare ostalih pomembnih organov. Obravnava novorojenčkov z obporodno hipoksijo in sepso še vedno ostaja izziv sodobne neonatologije z vidika zmanjševanja perinatalne umrljivosti in obolevnosti. Pomembni sta tako prepoznava dejavnikov tveganja za razvoj obporodne hipoksije in sepse kot tudi pravočasna obravnava, ki obsega ustrezno ukrepanje v porodni sobi, spremljanje vitalnih funkcij in diagnosticiranje prizadetih tarčnih organov. Ustrezno podporno zdravljenje, pravočasna vključitev antibiotične terapije ter terapevtska hipotermija lahko preprečijo nadaljnje okvare organov. Za dolgoročni izid zdravljenja je ključnega pomena prizadetost srca in možganov, na nevro-razvojni izid pa vpliva tudi ustrezna srčno-žilna podpora. Funkcionalni neonatalni ultrazvok srca omogoča natančnejše vodenje kritično bolnik novorojenčkov, izboljša izbiro srčno-žilne podpore, v pomoč pa je tudi pri spremljanju učinkovitosti zdravljenja in pri prilagajanju terapije vključno z nadomeščanjem tekočin in vazoaktivno podporo glede na klinično stanje in ultrazvočno oceno hemodinamskega stanja.
(Mirjana Miksić, Teja Senekovič Kojc)
Pristop k cianotičnemu novorojenčku
Cianoza je modro obarvanje kože in vidnih sluznic kot posledica zvišane vrednosti neoksigeniranega hemoglobina v tkivnih kapilarah. Gre za pogosto najdbo pri novorojenčkih, še zlasti takoj po rojstvu. Ločimo centralno cianozo, ki je lahko del klinične slike resnih, življenje ogrožajočih stanj, npr. prirojenih srčnih napak (PSN), in periferno cianozo, ki je večkrat prehodno in nenevarno stanje. Med razloge za cianozo v novorojenčkovem obdobju spadajo zraven srčno-žilnih in pljučnih bolezni najrazličnejše nevrološke, infekcijske, hematološke in metabolične bolezni. Pristop k cianotičnemu novorojenčku mora temeljiti na natančnem kliničnem pregledu in stopenjski diagnostiki, ki vključuje pulzno oksimetrijo, laboratorijski pregled krvi s plinsko analizo, meritve krvnega tlaka na vseh štirih okončinah, rentgenskem slikanju pljuč in srca ter ob sumu na PSN ali vztrajajočo pljučno hipertenzijo (PPHN) tudi ultrazvok srca. Treba je poznati patofiziološke mehanizme cianoze in dejavnike, ki lahko motijo njeno klinično oceno. V prispevku posebej omenjamo najpogostejša stanja, ki se kažejo s cianozo takoj po rojstvu, v prvih urah po rojstvu in kasneje v življenju novorojenčka.
(Mihael Rus)
Možnosti zdravljenja otrok z boleznimi srca v Republiki Hrvaški
(Daniel Dilber)
Ultrazvočna ocena srčnih zaklopk in velikih arterij pri novorojenčku
Ultrazvočna ocena srčnih zaklopk in velikih arterij je del celostne ultrazvočne obravnave v sklopu prepoznave in ustrezne obravnave novorojenčkov s prirojenimi srčnimi napakami. S poznavanjem osnovnih ultrazvočnih tehnik lahko ocenimo morfologijo srčnih zaklopk in velikih arterij, z dodatnimi meritvami premerov in pretokov pa lažje spremljamo ultrazvočno stanje in ocenjujemo potrebo po različnih načinih zdravljenja. Nadgradnjo predstavljajo novejše ultrazvočne tehnike, kot je tridimenzionalni ultrazvok srca. Pri interpretaciji izvidov so nam v pomoč referenčne vrednosti, ki so prilagojene za novorojenčkovo obdobje in so dosegljive na spletnih straneh. V prispevku posebej izpostavljamo najbolj pogoste prirojene srčne napake zaklopk in velikih arterij, kot so zožitev aortne zaklopke, zožitev pljučne zaklopke, zožitev pljučne arterije in koarktacija aorte. Obravnava in zdravljenje otrok s prirojenimi srčnimi napakami poteka v sodelovanju s pediatričnimi kardiologi v sklopu multidisciplinarnega tima.
(Miroslav Elek, Teja Senekovič Kojc)
Segmentna analiza srca – osnovni transtorakalni ultrazvočni pregled srca novorojenčka in otroka
Transtorakalna ultrazvočna (UZ) preiskava srca skozi dostopna standardna okna na prsnem košu je osnovna slikovna preiskava za prepoznavo prirojenih srčnih napak (PSN) in pridobljenih bolezni srca pri novorojenčkih. Zaradi velike raznolikosti PSN mora biti pristop k UZ preiskavi srca in opisovanje zgradbe, oblike in delovanja srca standardizirano. Najbolj uveljavljena je zaporedna segmentna analiza srca, ki temelji na razumevanju embrionalnega razvoja srca, značilnosti zgradbe posameznih segmentov in odnosov med njimi. Koncept zaporedne segmentne analize srca je prvi postavil Van Praagh leta 1960. Pri UZ srca smo osredotočeni na naslednje ključne točke segmentne analize: položaj organov v trebušni votlini in srčnih preddvorov, položaj srca, orientacija konice srca, vtok sistemskih in pljučnih ven, preddvorov in medpreddvorni pretin, preddvorno-prekatne povezave in preddvorno-prekatne zaklopke, prekata in medprekatni pretin, iztočni trakt in prekatno-arterijske povezave in velike žile zunaj osrčnika. Za prikaz zgradbe, oblike in delovanje srca uporabljamo pri UZ preiskavi srca različne preseke ravnin, ki si jih prikažemo skozi različne pristope. Med standardno uporabljene pristope novorojenčkovega UZ srca sodijo subkostalni, apikalni, parasternalni, subklavikularni, duktalni in suprasternalni pristop. V tem članku podajamo kratek opis segmentnega pristopa k zgradbi srcas poudarkom na transtorakalno izveden UZ srca.
(Matej Pal)
Ultrazvočna ocena srčnih spojev
Srčni spoji so pogoste najdbe v novorojenčkovem obdobju, lahko so sestavni del fiziološkega procesa po rojstvu otroka ali pa so del izoliranih ali kompleksnih prirojenih srčnih napak. Za pravočasno in ustrezno obravnavo novorojenčkov s srčnimi spoji je pomembno poznavanje lastnosti spojev in možnih posledic na različnih organskih sistemih. Metoda izbora za ugotavljanje, prepoznavanje fiziologije in spremljanje učinkov spoja je ultrazvok srca, v pomoč so nam klinična slika, elektrokardiogram in rentgenska slika prsnih organov. Pri hemodinamski oceni srčnih spojev si pomagamo tako z ultrazvočnimi kot kliničnimi kriteriji. Spoji pred trikuspidalno zaklopko povečajo desne srčne votline, spoji za trikuspidalno zaklopko pa pretežno leve srčne votline. Tipični predstavnik srčnega spoja pred trikuspidalno zaklopko je defekt preddvornega pretina, spoja za trikuspidalno zaklopko defekt prekatnega pretina in spoja na nivoju velikih žil odprt Botallov vod. Z osnovnimi ultrazvočnimi tehnikami lahko opredelimo vrsto, velikost in hemodinamsko pomembnost spoja, nadgradnjo predstavlja tridimenzionalni ultrazvok srca, ki pa še ni povsod dostopen za vsakdanjo klinično uporabo.
Teja Senekovič Kojc
Ultrazvočna ocena delovanja srčnih prekatov in pljučne arterijske hipertenzije pri novorojenčku
Ultrazvočna ocena delovanja srčnih prekatov in pljučne arterijske hipertenzije predstavlja pomembno znanje pri vodenju novorojenčkov v neonatalnih in pediatričnih enotah intenzivne medicine. S poznavanjem osnovnih ultrazvočnih tehnik lahko kvalitativno in kvantitativno ocenimo kazalce sistolične in diastolične funkcije levega prekata, desnega prekata ter pljučne arterijske hipertenzije. Pri interpretaciji izvidov so nam v pomoč referenčne vrednosti, ki so prilagojene za novorojenčkovo obdobje in so dosegljive na spletnih straneh; v prispevku predstavljamo ključne ultrazvočne kazalce v tabelah. Zavedati se moramo omejitev pri uporabi ultrazvočne preiskave srca in pljučne arterijske hipertenzije in možnosti napačne interpretacije, zato si pri razumevanju patofizioloških procesov na srcu in pljučnem žilju pomagamo še s klinično sliko, dodatnimi preiskavami ter z rednim ultrazvočnim spremljanjem učinkov zdravljenja. Nadgradnjo predstavljajo novejše ultrazvočne tehnike, kot so metode deformacije miokarda in tridimenzionalni ultrazvok srca.
(Ante Burmas)
Vzroki kardiomiopatij pri otrocih s poudarkom na novorojenčkovem obdobju
Kardiomiopatije so kompleksne bolezni srčne mišice. Lahko, a redkeje se pojavijo že v novorojenčkovem obdobju. Najpogostejši sta dilatativna in hipertrofična kardiomiopatija, redkejše pa so restriktivna kardiomiopatija, nekompakcijska kardiomiopatija in kardiomiopatija, povezana z aritmogenimi dejavniki. Klinična slika novorojenčkov s kardiomiopatijo je lahko zelo raznolika, prav tako pa so raznoliki tudi vzroki za difuzno bolezen srčne mišice – vse od genetskih do sistemskih bolezni in tudi dejavnikov okolja. Pri obravnavi kardiomiopatij je pomembna čim hitrejša prepoznava ter interdisciplinarni pristop, žal pa so možnosti zdravljenja še omejene in upamo, da se bo to dejstvo v prihodnosti z napredkom in novimi dognanji spremenilo. V članku bomo opisali oblike kardiomiopatij (po morfofunkcionalni klasifikaciji) in najpogostejše vzroke za posamezne kardiomiopatije pri otrocih s posebnim poudarkom na novorojenčkovem obdobju.
Saša Ilovar Strehar
Svetovanje pri prirojenih srčnih napakah
V zadnjih letih postaja genetsko svetovanje in testiranje vedno bolj pomemben sestavni del multidisciplinarne obravnave otrok s prirojenimi srčnimi napakami. Tradicionalno smo na genetske vzroke pomislili v sklopu sindromskih slik, z vse večjo dostopnostjo eksomskega in genomskega sekvenciranja pa odkrivamo tudi nove gene, povezane z ogroženostjo za razvoj izoliranih razvojnih nepravilnosti srca.
Nekatere genetske predispozicije, povezane s prirojenimi srčnimi napakami, predstavljajo tveganje tudi za razvoj drugih bolezni srca (aritmij, kardiomiopatij) ter za pojav nevrorazvojne simptomatike. S pravočasno diagnostiko lahko družinam svetujemo glede možnosti spremljanja, zdravljenja in tudi glede reproduktivnih odločitev. Pred genetskim testiranjem družinam priporočamo genetsko svetovanje.
(Barbara Stojanov)
PROGRAM TEČAJA:
PETEK, 29. 9. 2023 / FRIDAY, SEPTEMBER 29, 2023
8:00 – 8:45 Registracija / Registration
8:45 – 9:00 Otvoritev srečanja / Opening ceremony
PREDAVANJA / LECTURES
Moderatorja: Saša Ilovar Strehar, Teja Senekovič Kojc
Facilitators: Saša Ilovar Strehar, Teja Senekovič Kojc
9:00 – 9:20
Embriologija srca / Embryology of the heart
Janez Dolenšek, Inštitut za anatomijo, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani / Institute of Anatomy, Faculty of Medicine, University of Ljubljana
9:25 – 9:45
Anatomija srca / Anatomy of the heart
Janez Dolenšek, Inštitut za anatomijo, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani / Institute of Anatomy, Faculty of Medicine, University of Ljubljana
9:50 – 10:10
Plodov krvni obtok / Fetal circulation
Tomaž Križnar, Služba za neonatologijo, KO za perinatologijo, UKC Ljubljana / Neonatology Section, Department of Perinatology, University Medical Centre Ljubljana
10:15 – 10.35
Ultrazvočna ocena srčnih zaklopk in velikih arterij pri novorojenčku / Echocardiographic assessment of the heart valves and great arteries in the newborn
Miroslav Elek, Služba za kardiologijo, Pediatrična klinika Ljubljana / Cardiology Section, Division of Pediatrics, University Medical Centre Ljubljana
Teja Senekovič Kojc, Enota za neonatologijo, Oddelek za perinatologijo, UKC Maribor / Neonatology Unit, Department of perinatology, University Medical Centre Maribor
Odmor / Break
Moderatorja: Matevž Trdan, Mirjana Miksić
Facilitators: Matevž Trdan, Mirjana Miksić
11:05 – 11.25
Pristop k cianotičnemu novorojenčku / Approach to the cyanotic newborn
Mihael Rus, Služba za neonatologijo, KO za perinatologijo, UKC Ljubljana / Neonatology Section, Department of Perinatology, University Medical Centre Ljubljana
11.30 – 11.50
Možnosti zdravljenja otrok z boleznimi srca v Republiki Hrvaški / The treatment options of the children with heart disease in the Republic of Croatia
Daniel Dilber, Zavod za kardiologiju, Klinika za pedijatriju, KBC Zagreb, Hrvaška / Department of Cardiology, Division of Pediatrics, University Hospital Centre Zagreb, Croatia
11.55 – 12.15
Posebnosti srčno-žilnega sistema ploda in novorojenčka ter vpliv obporodne hipoksije in sepse na srčno funkcijo / Features of the cardiovascular system of the fetus and of the newborn and the effect of perinatal hypoxia and sepsis on cardiac function
Mirjana Miksić, Enota za neonatologijo, Oddelek za perinatologijo, UKC Maribor / Neonatology Unit, Department of perinatology, University Medical Centre MariborTeja Senekovič Kojc, Enota za neonatologijo, Oddelek za perinatologijo, UKC Maribor / Neonatology Unit, Department of perinatology, University Medical Centre Maribor
12.20 – 12.40
Segmentna analiza srca – osnovni transtorakalni ultrazvočni pregled srca novorojenčka in otroka / Sequential segmental analysis of the heart basic − transthoracic echocardiography of the heart of the newborn and of the child
Matej Pal, Enota za intenzivno nego in terapijo, Klinika za pediatrijo, UKC Maribor / Intensive Care Unit, Division of Pediatrics, University Medical Centre Maribor
Odmor / Break
Moderatorja: Tomaž Križnar, Matej Pal
Facilitators: Tomaž Križnar, Matej Pal
14:10 – 14:30
Ultrazvočna ocena delovanja srčnih prekatov in pljučne arterijske hipertenzije pri novorojenčku / Echocardiographic assessment of the ventricular function and pulmonary arterial hypertension in the newborn
Ante Burmas, Klinische Abteilung für Pädiatrische Kardiologie, Universitätsklinik für Kinder- und Jugendheilkunde, LKH Graz, Avstrija / Department of Pediatric Cardiology, Division of Pediatrics, University Hospital Graz, Austria
Teja Senekovič Kojc, Enota za neonatologijo, Oddelek za perinatologijo, UKC Maribor / Neonatology Unit, Department of perinatology, University Medical Centre Maribor
14:35 – 14.55
Ultrazvočna ocena srčnih spojev / Echocardiographic assessment of the cardiac shunts
Teja Senekovič Kojc, Enota za neonatologijo, Oddelek za perinatologijo, UKC Maribor / Neonatology Unit, Department of perinatology, University Medical Centre Maribor
15:00 – 15:20
Vzroki kardiomiopatij pri otrocih s poudarkom na novorojenčkovem obdobju / Causes of cardiomyopathies in the children with emphasis on the neonatal period
Saša Ilovar Strehar, Služba za kardiologijo, Pediatrična klinika Ljubljana / Cardiology Section, Division of Pediatrics, University Medical Centre Ljubljana
15:25 – 15:45
Svetovanje pri prirojenih srčnih napakah / Counseling for congenital heart defects
Barbara Stojanov, Klinični inštitut za genetsko diagnostiko, UKC Maribor / Institute for Medical Genetics, University Medical Centre Maribor
SOBOTA, 30. 9. 2023 / SATURDAY, SEPTEMBER 30, 2023
9:00 – 14:00
DELAVNICE / WORKSHOPS
1. delavnica / 1st workshop:
Osnovna ultrazvočna okna s klasičnimi preseki (normalna segmentna sekvenčna analiza srca)
Sequential segmental analysis of the heart with standard acoustic windows
Standardne ultrazvočne tehnike pri preiskavi srca (2D, M-mode, PW, CW)
Standard echocardiographic techniques (2D, M-mode, PW, CW)
2. delavnica / 2nd workshop:
Ultrazvočna ocena delovanja levega prekata
Echocardiographic assessment of the left ventricular function
Ultrazvočna ocena delovanja desnega prekata in pljučne arterijske hipertenzije
Echocardiographic assessment of the right ventricular function and pulmonary arterial hypertension
3. delavnica/ 3rd workshop:
Ultrazvočna ocena delovanja zaklopk in velikih arterij
Echocardiographic assessment of the valves and great arteries
Ultrazvočna ocena srčnih spojev
Echocardiographic assessment of the cardiac shunts
Organizatorja:
UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER MARIBOR, Klinika za ginekologijo in perinatologijo, Oddelek za perinatologijo
UNIVERSITY MEDICAL CENTRE MARIBOR, Division of Gynaecology and Perinatology, Department of Perinatology
UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA, Ginekološka klinika, Klinični oddelek za perinatologijo, Služba za neonatologijo
UNIVERSITY MEDICAL CENTRE LJUBLJANA, Division of Gynaecology and Obstetrics, Department of perinatology, Section of neonatology
MEDICINSKA FAKULTETA UNIVERZE V MARIBORU, Katedra za ginekologijo, Katedra za pediatrijo
FACULTY OF MEDICINE UNIVERSITY OF MARIBOR, Department of gynecology and obstetrics, Department of pediatrics
Organizacijski odbor / Organizing committee
Mag. Mirjana Miksić, dr. med., predsednica / Mirjana Miksić, MD, MPhil, President
Asist. Teja Senekovič Kojc, dr. med., podpredsednica / Assist. Teja Senekovič Kojc, MD, Vice-President
Domen Robek, dr. med. / Domen Robek, MD
Mihael Rus, dr. med. / Mihael Rus, MD
Matej Pal, dr. med. / Matej Pal, MD
Tina Škerbinc Muzlović univ. dipl. medij. kom. / Tina Škerbinc Muzlović, BCMS
Strokovni odbor / Scientific committee
Red. prof. dr. Štefan Grosek, dr. med., višji svetnik, predsednik / Prof. Štefan Grosek, MD, PhD, Senior Adviser, President
Mag. Mirjana Miksić, dr. med., podpredsednica / Mirjana Miksić, MD, MPhil, Vice-President
Doc. dr. Milena Treiber, dr. med. / Assist. Prof. Milena Treiber, MD, PhD
Asist. Teja Senekovič Kojc, dr. med. / Assist. Teja Senekovič Kojc, MD
Asist. Matevž Trdan, dr. med. / Assist. Matevž Trdan, MD
Častni odbor / Honor committee
Red. prof. dr. Nataša Marčun Varda, dr. med., svetnik / Prof. Nataša Marčun Varda, MD, PhD, Adviser
Red. prof. dr. Iztok Takač, dr. med., višji svetnik / Prof. Iztok Takač, MD, PhD, Senior Adviser
Red. prof. dr. Darja Arko, dr. med. / Prof. Darja Arko, MD, PhD
Izr. prof. dr. Faris Mujezinović, dr. med. / Assoc. Prof. Faris Mujezinović, MD, PhD
Število prostih mest: 1. dan 50 udeležencev (predavanja), 2. dan 25 udeležencev (praktična delavnica)
Za udeležence in udeleženke bomo na Zdravniško zbornico Slovenije podali vlogo za pridobitev kreditnih točk.
Vse dodatne informacije sledijo in bodo objavljene na tej spletni strani.
Kontakt: mima.miksic@gmail.com
Perinatologíja – veja medicine, ki se ukvarja z zdravstvenim varstvom nosečnice, porodnice in novorojenčka. (Slovenski medicinski slovar)