Srčni spoji so pogoste najdbe v novorojenčkovem obdobju, lahko so sestavni del fiziološkega procesa po rojstvu otroka ali pa so del izoliranih ali kompleksnih prirojenih srčnih napak. Za pravočasno in ustrezno obravnavo novorojenčkov s srčnimi spoji je pomembno poznavanje lastnosti spojev in možnih posledic na različnih organskih sistemih. Metoda izbora za ugotavljanje, prepoznavanje fiziologije in spremljanje učinkov spoja je ultrazvok srca, v pomoč so nam klinična slika, elektrokardiogram in rentgenska slika prsnih organov. Pri hemodinamski oceni srčnih spojev si pomagamo tako z ultrazvočnimi kot kliničnimi kriteriji. Spoji pred trikuspidalno zaklopko povečajo desne srčne votline, spoji za trikuspidalno zaklopko pa pretežno leve srčne votline. Tipični predstavnik srčnega spoja pred trikuspidalno zaklopko je defekt preddvornega pretina, spoja za trikuspidalno zaklopko defekt prekatnega pretina in spoja na nivoju velikih žil odprt Botallov vod. Z osnovnimi ultrazvočnimi tehnikami lahko opredelimo vrsto, velikost in hemodinamsko pomembnost spoja, nadgradnjo predstavlja tridimenzionalni ultrazvok srca, ki pa še ni povsod dostopen za vsakdanjo klinično uporabo.
Teja Senekovič Kojc