Cianoza je modro obarvanje kože in vidnih sluznic kot posledica zvišane vrednosti neoksigeniranega hemoglobina v tkivnih kapilarah. Gre za pogosto najdbo pri novorojenčkih, še zlasti takoj po rojstvu. Ločimo centralno cianozo, ki je lahko del klinične slike resnih, življenje ogrožajočih stanj, npr. prirojenih srčnih napak (PSN), in periferno cianozo, ki je večkrat prehodno in nenevarno stanje. Med razloge za cianozo v novorojenčkovem obdobju spadajo zraven srčno-žilnih in pljučnih bolezni najrazličnejše nevrološke, infekcijske, hematološke in metabolične bolezni. Pristop k cianotičnemu novorojenčku mora temeljiti na natančnem kliničnem pregledu in stopenjski diagnostiki, ki vključuje pulzno oksimetrijo, laboratorijski pregled krvi s plinsko analizo, meritve krvnega tlaka na vseh štirih okončinah, rentgenskem slikanju pljuč in srca ter ob sumu na PSN ali vztrajajočo pljučno hipertenzijo (PPHN) tudi ultrazvok srca. Treba je poznati patofiziološke mehanizme cianoze in dejavnike, ki lahko motijo njeno klinično oceno. V prispevku posebej omenjamo najpogostejša stanja, ki se kažejo s cianozo takoj po rojstvu, v prvih urah po rojstvu in kasneje v življenju novorojenčka.
(Mihael Rus)