Plodov krvni obtok se od obtoka po rojstvu pomembno razlikuje: oskrbo s kisikom, tekočinami in hranili plod dobiva izključno preko posteljice. Posteljični pretok je ključen za preživetje in rast ploda ter dobro napoveduje ogroženost ploda. Tudi jetra imajo dvojno prekrvitev. Kri iz popkovne vene se razporedi med portalni obtok in venozni duktus. Regulatorni mehanizmi omogočajo prerazporeditev med obema obtokoma glede na hipoksično ogroženost in presnovne potrebe. Tudi na nivoju srca govorimo o dveh vzporednih krvnih obtokih: brahicefalnem, ki oskrbuje srce in možgane z dobro oksigenirano krvjo preko ovalnega okna, in subdiafragmalnem, ki oskrbuje spodnji del telesa s slabše oksigenirano krvjo preko arterioznega duktusa. Srce se tudi strukturno razlikuje od odraslega srca. Podajnost plodovega srca je večja, krčljivost pa manjša kot pri odraslem srcu. Pljučni pretok ploda je majhen v primerjavi s pljučnim pretokom po rojstvu, vendar se s plodovim razvojem spreminja in ima tako pomembno vlogo pri porazdelitvi plodovega minutnega volumna. Za normalno delovanje možganov je ključen stalen možganski krvni pretok, ki si ga možgani zaradi nezrelega uravnavanja pretokov možganskega žilja lahko zagotavljajo samo v določenem razponu prekrvitvenih tlakov, ta razpon se z nižanjem gestacijske starosti znižuje, plod in nedonošenček pa sta zato bolj izpostavljena hipoksično-ishemični okvari na eni in možganski krvavitvi na drugi strani. Ustrezno prekrvitev vseh organov in tkiv zagotavljajo trije osnovni homeostatski mehanizmi: lokalna avtoregulacija, avtonomni živčni sistem in sistemsko uravnavanje z vazoaktivnimi hormoni. Vsi našteti mehanizmi pri plodu šele dozorevajo in ni nujno, da so v določenih razvojnih stopnjah sočasno vsi polno razviti, kar vpliva na prekrvitev plodovih organov in tkiv.
(Tomaž Križnar)