Transtorakalna ultrazvočna (UZ) preiskava srca skozi dostopna standardna okna na prsnem košu je osnovna slikovna preiskava za prepoznavo prirojenih srčnih napak (PSN) in pridobljenih bolezni srca pri novorojenčkih. Zaradi velike raznolikosti PSN mora biti pristop k UZ preiskavi srca in opisovanje zgradbe, oblike in delovanja srca standardizirano. Najbolj uveljavljena je zaporedna segmentna analiza srca, ki temelji na razumevanju embrionalnega razvoja srca, značilnosti zgradbe posameznih segmentov in odnosov med njimi. Koncept zaporedne segmentne analize srca je prvi postavil Van Praagh leta 1960. Pri UZ srca smo osredotočeni na naslednje ključne točke segmentne analize: položaj organov v trebušni votlini in srčnih preddvorov, položaj srca, orientacija konice srca, vtok sistemskih in pljučnih ven, preddvorov in medpreddvorni pretin, preddvorno-prekatne povezave in preddvorno-prekatne zaklopke, prekata in medprekatni pretin, iztočni trakt in prekatno-arterijske povezave in velike žile zunaj osrčnika. Za prikaz zgradbe, oblike in delovanje srca uporabljamo pri UZ preiskavi srca različne preseke ravnin, ki si jih prikažemo skozi različne pristope. Med standardno uporabljene pristope novorojenčkovega UZ srca sodijo subkostalni, apikalni, parasternalni, subklavikularni, duktalni in suprasternalni pristop. V tem članku podajamo kratek opis segmentnega pristopa k zgradbi srcas poudarkom na transtorakalno izveden UZ srca.
(Matej Pal)