by perinatologija | Mar 31, 2022 | Uncategorized
Okužbe so eden glavnih vzrokov za obporodni umrljivost in obolevnost. Nekatere so med porodom še posebno nevarne za plod. Med temi sta najpomembnejša virus herpesa (virus herpes simplex, HSV) in streptokok skupine B (Streptococcus agalactiae ali angl. streptoccocus group B, SGB).
Okužba nosečnice s SGB je lahko razlog za prezgodnji porod, mrtvorojenost in okužbe novorojenčkov v poporodnem obdobju. V Sloveniji žal še ni zakonsko urejeno presejanje na SGB v okviru prenatalnega varstva, se pa lahko ženske odločijo za samoplačniško testiranje. Antibiotična profilaksa namreč v 90 odstotkih zmanjša tveganje za zgodnje invazivne posledice okužbe pri plodu. Med porodom se plod lahko okuži z naslednjimi povzročitelji: virusi (HSV, virusom hepatitisa B (angl. hepatitis B virus, HBV)) in bakterijami (enterobakterijami, SGB, klamidijami, ureaplazmo, gonokokom). Zgodnje neonatalne okužbe (0−6 dni) so posledica vertikalnega prenosa bakterije pri koloniziranih nosečnicah med vaginalnim porodom. Običajno nastanejo v prvih 24–48 urah življenja in se kažejo s klinično sliko sistemske okužbe, dihalne stiske, pljučnice ali sepse in manj pogosto (5–10 %) meningitisa. Izjemnega pomena je torej preprečevanje okužb ter s tem zmanjšanje perinatalne maternalne in neonatalne obolevnosti in umrljivosti.

Tanja Premru Sršen
by perinatologija | Mar 31, 2022 | Uncategorized
Zaradi napredka perinatologije in neonatologije se meja viabilnosti oz. sposobnosti za življenje pomika k vse nižji gestacijski starosti, vendar imajo lahko preživeli posledice, kar je razlog za klinične in etične polemike o postopkih v nosečnosti, oživljanju novorojenčka in poznejših postopkih za vzdrževanje življenja. Pri obravnavi nosečnic z grozečim zelo prezgodnjim porodom in njihovih plodov/novorojenčkov mora medicinsko osebje upoštevati etična načela dobronamernosti in neškodovanja, spoštovanja avtonomije ter načelo pravičnosti, ki vključuje ne le enako obravnavo podobnih primerov, temveč tudi učinkovito uporabo razpoložljivih virov. Zaradi boljšega izida zdravljenja zelo nezrelega novorojenčka je treba nosečnico premestiti v terciarni center. Ker je pred 23. tednom nosečnosti možnost preživetja brez posledic izjemno majhna, z vidika dobronamernosti ni obveze za zagotavljanje agresivnejše porodniške ali neonatalne obravnave. Pri 23 tednih gestacije je odločitev manj jasna, zato je ob dvomu bolje zgodaj začeti postopke oživljanja, ob zapletih pa otroku zagotoviti le podporno nego. Pri gestaciji 24 tednov in več je zaradi možnosti za preživetje brez posledic obveza ukrepanja (izvedba carskega reza zaradi indikacije pri plodu, oživljanje po rojstvu in sprejem na intenzivno enoto) smiselna in razumna, je pa treba za te postopke pridobiti privoljenje staršev.


Lilijana Kornhauser Cerar
by perinatologija | Mar 31, 2022 | Uncategorized
Poznavanje normalnih bioloških, čustvenih in psihosocialnih sprememb v obporodnem obdobju je podlaga za oceno prilagoditvenih težav in duševnih motenj v tem času. Najpogostejše so depresivne, anksiozne in s stresom povezane motnje, ki so v pogosti komorbidnosti z drugimi duševnimi motnjami in škodljivo vplivajo na zdravje nosečnice in ploda ter poznejši razvoj otroka ter vse odnose v družini. Ocenjuje se, da najmanj 15 odstotkov nosečnic izpolnjuje diagnostična merila za vsaj eno duševno motnjo. Za učinkovito prepoznavanje, preventivo in obravnavo v Sloveniji uvajamo multimodalno presejanje žensk v obporodnem obdobju za odvisnosti, depresijo in nasilje (PODN). 30 odstotkov žensk doživi porod kot travmatski dogodek in štirje odstotki žensk razvijejo potravmatsko stresno motnjo, povezano s porodom (PTSM-P), s simptomi podoživljanja, izogibanja in povečane avtonomne vzburjenosti, ki pogosto vodi v komorbidnost z depresijo, vpliva na nadaljnje reproduktivne odločitve in zahteve po carskem rezu v naslednji nosečnosti. Večje tveganje za razvoj PTSM-P je pri ženskah z anamnezo travme, spolne zlorabe ali psihiatrične bolezni, pa tudi ženskah s preeklampsijo, prezgodnjim porodom ali mrtvorojenim otrokom. S preprostimi spremembami v obporodni skrbi za izboljšanje porodne izkušnje ženske in z usmerjeno psihološko podporo celotnega zdravstvenega tima staršem prezgodaj rojenih, bolnih in perinatalno umrlih otrok bi lahko zmanjšali incidenco te motnje.


Vislava Globevnik Velikonja
by perinatologija | Mar 31, 2022 | Uncategorized
Sporočanje slabe novice je eden največjih izzivov pri komunikaciji z nosečnico in njenimi svojci. V porodništvu je to v določenih elementih še toliko težje, ker večina nosečnic pričakuje, da bo nosečnost dogodek s srečnim koncem. V določenih primerih žal ni tako in je zaradi tega sporočanje slabe novice še toliko težje, saj pričakovanja nosečnice niso skladna z realnostjo, kar ima lahko za posledico doživljanje in izražanje različnih neprijetnih čustvenih reakcij. Ustrezen način sporočanja slabe novice lahko pomembno vpliva na nadaljnje življenje nosečnice, novorojenčka in svojcev ter na sam potek zdravljenja, navezovanja in povezovanja otročnice z novorojenčkom in drugimi člani družine kot skupnosti. Poleg tega pa je ta kompetenca tudi za tistega, ki sporoča slabo novico, eden ključnih testov njegove profesionalnosti.
Pri sporočanju slabe novice se je treba zavedati, da je to dejanje, ki je povezano z doživljanjem neprijetnih čustev tako tistega, ki sprejema, kot tudi tistega, ki sporoča slabo novico. Ustrezna komunikacija, čas in prostor, še posebno pa človeški pristop ob tem so ključni za profesionalno sporočanje slabe novice.
by perinatologija | Mar 31, 2022 | Uncategorized
Zakonodaja Republike Slovenije na področju obporodne oskrbe je izraz, ki predstavlja razvejano pravno področje. V prispevku so predstavljene nekatere pomembne pravne vsebine, ki naj bi jih poznal zdravstveni delavec: pacientove pravice in dolžnosti med obporodno oskrbo, pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, pojasnilna dolžnost pri odločanju za zdravljenje ali proti njemu.

