Zaradi napredka perinatologije in neonatologije se meja viabilnosti oz. sposobnosti za življenje pomika k vse nižji gestacijski starosti, vendar imajo lahko preživeli posledice, kar je razlog za klinične in etične polemike o postopkih v nosečnosti, oživljanju novorojenčka in poznejših postopkih za vzdrževanje življenja. Pri obravnavi nosečnic z grozečim zelo prezgodnjim porodom in njihovih plodov/novorojenčkov mora medicinsko osebje upoštevati etična načela dobronamernosti in neškodovanja, spoštovanja avtonomije ter načelo pravičnosti, ki vključuje ne le enako obravnavo podobnih primerov, temveč tudi učinkovito uporabo razpoložljivih virov. Zaradi boljšega izida zdravljenja zelo nezrelega novorojenčka je treba nosečnico premestiti v terciarni center. Ker je pred 23. tednom nosečnosti možnost preživetja brez posledic izjemno majhna, z vidika dobronamernosti ni obveze za zagotavljanje agresivnejše porodniške ali neonatalne obravnave. Pri 23 tednih gestacije je odločitev manj jasna, zato je ob dvomu bolje zgodaj začeti postopke oživljanja, ob zapletih pa otroku zagotoviti le podporno nego. Pri gestaciji 24 tednov in več je zaradi možnosti za preživetje brez posledic obveza ukrepanja (izvedba carskega reza zaradi indikacije pri plodu, oživljanje po rojstvu in sprejem na intenzivno enoto) smiselna in razumna, je pa treba za te postopke pridobiti privoljenje staršev.

Lilijana Kornhauser Cerar

Poznavanje normalnih bioloških, čustvenih in psihosocialnih sprememb v obporodnem obdobju je podlaga za oceno prilagoditvenih težav in duševnih motenj v tem času. Najpogostejše so depresivne, anksiozne in s stresom povezane motnje, ki so v pogosti komorbidnosti z drugimi duševnimi motnjami in škodljivo vplivajo na zdravje nosečnice in ploda ter poznejši razvoj otroka ter vse odnose v družini. Ocenjuje se, da najmanj 15 odstotkov nosečnic izpolnjuje diagnostična merila za vsaj eno duševno motnjo. Za učinkovito prepoznavanje, preventivo in obravnavo v Sloveniji uvajamo multimodalno presejanje žensk v obporodnem obdobju za odvisnosti, depresijo in nasilje (PODN). 30 odstotkov žensk doživi porod kot travmatski dogodek in štirje odstotki žensk razvijejo potravmatsko stresno motnjo, povezano s porodom (PTSM-P), s simptomi podoživljanja, izogibanja in povečane avtonomne vzburjenosti, ki pogosto vodi v komorbidnost z depresijo, vpliva na nadaljnje reproduktivne odločitve in zahteve po carskem rezu v naslednji nosečnosti. Večje tveganje za razvoj PTSM-P je pri ženskah z anamnezo travme, spolne zlorabe ali psihiatrične bolezni, pa tudi ženskah s preeklampsijo, prezgodnjim porodom ali mrtvorojenim otrokom. S preprostimi spremembami v obporodni skrbi za izboljšanje porodne izkušnje ženske in z usmerjeno psihološko podporo celotnega zdravstvenega tima staršem prezgodaj rojenih, bolnih in perinatalno umrlih otrok bi lahko zmanjšali incidenco te motnje.

Zakonodaja Republike Slovenije na področju obporodne oskrbe je izraz, ki predstavlja razvejano pravno področje. V prispevku so predstavljene nekatere pomembne pravne vsebine, ki naj bi jih poznal zdravstveni delavec: pacientove pravice in dolžnosti med obporodno oskrbo, pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, pojasnilna dolžnost pri odločanju za zdravljenje ali proti njemu.

Nejc Seitl

V zadnjem desetletju se povečuje pojavnost poznega prezgodnjega poroda, ki je opredeljen kot porod med 34. 0/7 in 36. 6/7 tedni nosečnosti. Razlogi so lahko pri nosečnici in/ali plodu oz. je razlog stanje posteljice ali maternice. Otrokom, rojenim v tem obdobju, rečemo »pozni nedonošenčki« in so zaradi primerljivih mer (porodne teže, dolžine …) ob rojstvu ter poimenovanja »rojeni blizu termina« večinoma obravnavani na običajnih oddelkih za novorojenčke in odpuščeni domov podobno kot donošeni vrstniki. Čeprav so največja podskupina prezgodaj rojenih otrok, je šele v zadnjih letih tem otrokom namenjenih več raziskav, ki so dokazale, da imajo v primerjavi z donošenimi novorojenčki omejene sposobnosti prilagajanja na življenje zunaj maternice: pogosteje so podhlajeni, imajo hipoglikemijo, dihalno stisko, zlatenico, bakterijsko okužbo, slabše se hranijo, pogosto so po odpustu sprejeti nazaj v bolnišnico, kar vpliva tudi na organizacijo zdravstvene oskrbe in ceno zdravljenja. Pozno prezgodnje rojstvo ima lahko tudi dolgoročne posledice.

Kljub znanim neonatalnim zapletom je v nekaterih primerih sprožitev poroda ali načrtovani carski rez pred dopolnjenim 37. tednom nosečnosti medicinsko indiciran, saj je lahko tveganje ob nadaljevanju nosečnosti za nosečnico in/ali plod večje od tveganja pri poznem prezgodnjem porodu za novorojenčka. V tem primeru je priporočljivo maturacijsko zdravljenje s glukokortikoidi, saj tudi po dopolnjenem 34. tednu nosečnosti zmanjša zaplete, povezane z nedonošenostjo, predvsem pojavnost dihalne stiske pri novorojenčku.