Novorojenčki, pri katerih je bil zaradi genetskih ali okoljskih dejavnikov prisoten zastoj plodove rasti, so lahko ob rojstvu majhni za gestacijsko starost, saj med nosečnostjo ne dosežejo polnega potenciala rasti. Ti novorojenčki imajo večje tveganje za obolevnost in umrljivost. V članku obravnavamo klinične značilnosti, možne zaplete in obravnavo teh otrok po rojstvu.

Matevž Trdan

Zastoj plodove rasti je pomemben vzrok za perinatalno umrljivost in obolevnost. Diagnoza zastoja plodove rasti je težavna. Dogovor Delphi je mednarodni dogovor o definiciji zastoja plodove rasti. Ginekolog porodničar, ki nosečnost spremlja, ima pomembne in zahtevne naloge: prepoznavo zastoja plodove rasti, ustrezen nadzor ob zastoju plodove rasti in ustrezno načrtovanje poroda. V prispevku so predlagani načini spremljanja takih nosečnosti in načrtovanja poroda.

Preeklampsija je bolezen, ki se pojavlja samo v nosečnosti oz. takoj po porodu in je povezana z okvarami številnih organskih sistemov. Nosečnico s preeklampsijo med porodom nadziramo v porodnem bloku – redno spremljamo arterijski krvni tlak in diurezo ter redno nadzorujemo kri in urin. Z antihipertenzivi ohranjamo visok krvni tlak v normalnih vrednostih. Za preprečevanje eklamptičnih napadov pri nosečnici s težko preeklampsijo uporabljamo magnezijev sulfat. Pri težki preeklampsiji je končanje nosečnosti edini uspešni način zdravljenja. Glede na to, da je edino zdravilo za preeklampsijo porod, se o končanju nosečnosti odločamo glede na težavnost preeklampsije in gestacijsko starost. Odločitev o načinu poroda (vaginalni porod ali carski rez) je odvisna od stanja ploda, višine nosečnosti in zrelosti materničnega vratu. Če je treba nosečnost končati pred 34. tednom ter stanje nosečnice in ploda to dovoljuje, prejme nosečnica maturacijsko terapijo z glukokortikoidi. Ob eklamptičnem napadu je edino uspešno zdravljenje porod. Odločitev za porod je pri gestacijski starosti manj kot 37 tednov, predvsem pa pri manj kot 34 tednih nosečnosti lahko povezana s številnimi zapleti, kot sta večja neonatalna obolevnost in umrljivost.

Zdravstvena nega ima pomembno vlogo pri obravnavi nosečnic, ki so odvisne od prepovedanih snovi. Opioidi in druge prepovedane droge, ki jih je mati uživala med nosečnostjo, različno vplivajo na razvoj ploda in izraženost klinične slike odtegnitve pri novorojenčku. Ob rojstvu vir prepovedane snovi usahne in novorojenček je v nevarnosti, da razvije neonatalni abstinenčni sindrom. Prepoznavanje in zdravljenje odtegnitvenega sindroma pri novorojenčku olajšata težave in preprečita lahko tudi smrtno nevarne zaplete. Vključevanje staršev v oskrbo ima pomembno vlogo pri navezovanju stika in pridobivanju znanja o otrokovem vedenju, kar jim tudi po odhodu v domače okolje pomaga prebroditi težave, ki jih ima otrok zaradi odtegnitve. Poleg zdravljenja in vključevanja staršev je pomembno tudi podporno zdravljenje, ki ga omogoča primerna zdravstvena nega. V svetu in pri nas narašča število ljudi, ki uživajo eno ali več prepovedanih drog, med njimi so tudi ženske v rodnem obdobju. Vsako leto se tako rodi vedno več novorojenčkov materam odvisnicam, ki so že intrauterino prikrajšani za zdravo in normalno rast in razvoj.

Jelka Kolaković

Večina novorojenčkov mater, ki zlorabljajo snovi, ima neko obliko odtegnitvenih znakov in simptomov. Dobro poznamo neonatalni narkotični odtegnitveni sindrom, ki se pojavi zaradi zlorabe opioidnih drog. Manj pogosti in manj specifični so odtegnitveni znaki pri zlorabi tetrahidrokanabinoida (THC) in kokaina. Zloraba drog je v svetu in pri nas vse pogostejša težava. Za oceno odtegnitvenih znakov je zelo uporabna shema po Finneganovi. Odmerke in razmike med njimi določamo po številu doseženih točk. Najbolj uveljavljeno nadomestno zdravilo je sirup morfin klorida. V novejšem času uporabljamo tudi klonidin, manj metadon in buprenorfin. Pomembna podporna terapija so ustrezna nega (handling), primerno okolje in režim hranjenja. Materino mleko oz. dojenje je zaželeno pod določenimi pogoji.

Lev Bregant