Uživalke drog so večinoma mlade ženske v rodnem obdobju. Pri ženskah, ki v nosečnosti uživajo prepovedane droge, je povečana možnost zapletov, kot so spontani splavi, prezgodnji porodi, odstopi posteljice, smrti ploda v maternici in obporodni zapleti pri materi. Nekatere droge so teratogene. Pri posledicah za plod je v ospredju predvsem moten nevrološki in psihomotorični razvoj. V poporodnem obdobju je pri novorojenčku najpogostejši zaplet odtegnitveni sindrom, ki lahko v skrajnem primeru vodi v njegovo smrt.

Čeprav je še do pred kratkim veljalo, da uživanje majhne količine alkohola in kajenje nekaj cigaret na dan v nosečnosti ni škodljivo, številne sodobne svetovne smernice in priporočila svetujejo popolno abstinenco od alkohola in prenehanje kajenja med načrtovanjem nosečnosti, nosečnostjo in v obdobju dojenja. Priporoča se presejanje z vprašalniki v sklopu predporodnega varstva.

Pri novorojenčku, velikem za gestacijsko starost (ang. large for gestational age – LGA), sta porodna teža in/ali porodna dolžina nad 90. centilo za gestacijsko starost in spol. Etiološko najpomembnejši vzrok za nastanek makrosomije in rojstvo novorojenčka, velikega za gestacijsko starost, je nosečniška sladkorna bolezen (NSB). LGA-novorojenčki imajo večje tveganje za perinatalne in postnatalne zaplete, kot so obporodne poškodbe in obporodna hipoksija, presnovne motnje, policitemija in zlatenica, zaradi česar velikokrat potrebujejo zdravljenje v enoti za intenzivno nego in terapijo novorojenčkov. Potomci mater z NSB imajo večje tveganje za razvoj določenih bolezenskih stanj v otroštvu in kasneje v življenju. Mednje spadajo motena toleranca za glukozo, sladkorna bolezen tipa 2, debelost, srčno-žilne bolezni in povečano tveganje za nevrokognitivne motnje. Skrb za zdravje matere pred nosečnostjo in med njo ter pravočasno odkrivanje in zdravljenje NSB, kot najpogostejšega vzroka za makrosomijo ploda, bistveno zmanjšujejo možnost zapletov pri plodu, novorojenčku in pozneje v življenju.

Ana Spirovska

Sladkorna bolezen je presnovna motnja, za katero je značilna hiperglikemija. V nosečnosti se s to boleznijo srečujemo vse pogosteje, najpogosteje pa je to nosečnostna sladkorna bolezen. Hiperglikemija je v času organogeneze povezana z nepravilnostmi v razvoju ploda. Pri nosečnicah s sladkorno boleznijo so pogostejši polihidramnij, prezgodnji porod, preeklampsija, smrt ploda v maternici, makrosomija ploda, pospešena rast ploda ter zapleti ob porodu. Pogostejši je tudi porod s carskim rezom.

Pri vaginalnem porodu makrosomnega ploda pri nosečnici s sladkorno boleznijo je večje tveganje za zastoj ramen in dolgotrajne zdravstvene posledice pri novorojenčku. Tveganje za zaplete in slabe perinatalne izide zmanjšamo z dobro urejeno glikemijo v nosečnosti.

V večini primerov to dosežemo z zdravim življenjskim slogom, ustrezno dieto in nadzorovanim pridobivanjem telesne mase v nosečnosti, če ti ukrepi niso dovolj, pa z dodatkom inzulina.

Porod v medenični vstavi je porod, pri katerem je vodilni del ploda medenica in ne glava. V primerjavi s porodom v glavični vstavi pomeni večje tveganje za obolevnost in umrljivost novorojenčka, če ga prepustimo naravnemu poteku. V porodnišnicah se zato za vaginalni porod odločamo pri izbranih nosečnicah z majhnim tveganjem za zaplete, pri drugih pa načrtujemo porod s carskim rezom. Ob roku je pri vaginalnem porodu v medenični vstavi v primerjavi s porodom s carskim rezom večje tveganje za obporodno poškodbo ploda/novorojenčka, ne pa za hipoksijo, cerebralno paralizo ali dolgoročne posledice. Način poroda dolgoročno vpliva na mater in načrtovanje družine z več možnimi zapleti, povezanimi s carskim rezom. Znanje in visoko strokovnost pri vodenju vaginalnega poroda v medenični vstavi moramo negovati, da nosečnicam, ki si tak porod želijo, in pri neizogibnem porodu omogočimo ugoden izid za novorojenčka in mater.