V zadnjem desetletju se povečuje pojavnost poznega prezgodnjega poroda, ki je opredeljen kot porod med 34. 0/7 in 36. 6/7 tedni nosečnosti. Razlogi so lahko pri nosečnici in/ali plodu oz. je razlog stanje posteljice ali maternice. Otrokom, rojenim v tem obdobju, rečemo »pozni nedonošenčki« in so zaradi primerljivih mer (porodne teže, dolžine …) ob rojstvu ter poimenovanja »rojeni blizu termina« večinoma obravnavani na običajnih oddelkih za novorojenčke in odpuščeni domov podobno kot donošeni vrstniki. Čeprav so največja podskupina prezgodaj rojenih otrok, je šele v zadnjih letih tem otrokom namenjenih več raziskav, ki so dokazale, da imajo v primerjavi z donošenimi novorojenčki omejene sposobnosti prilagajanja na življenje zunaj maternice: pogosteje so podhlajeni, imajo hipoglikemijo, dihalno stisko, zlatenico, bakterijsko okužbo, slabše se hranijo, pogosto so po odpustu sprejeti nazaj v bolnišnico, kar vpliva tudi na organizacijo zdravstvene oskrbe in ceno zdravljenja. Pozno prezgodnje rojstvo ima lahko tudi dolgoročne posledice.
Kljub znanim neonatalnim zapletom je v nekaterih primerih sprožitev poroda ali načrtovani carski rez pred dopolnjenim 37. tednom nosečnosti medicinsko indiciran, saj je lahko tveganje ob nadaljevanju nosečnosti za nosečnico in/ali plod večje od tveganja pri poznem prezgodnjem porodu za novorojenčka. V tem primeru je priporočljivo maturacijsko zdravljenje s glukokortikoidi, saj tudi po dopolnjenem 34. tednu nosečnosti zmanjša zaplete, povezane z nedonošenostjo, predvsem pojavnost dihalne stiske pri novorojenčku.
Lilijana Kornhauser Cerar