Poznavanje normalnih bioloških, čustvenih in psihosocialnih sprememb v obporodnem obdobju je podlaga za oceno prilagoditvenih težav in duševnih motenj v tem času. Najpogostejše so depresivne, anksiozne in s stresom povezane motnje, ki so v pogosti komorbidnosti z drugimi duševnimi motnjami in škodljivo vplivajo na zdravje nosečnice in ploda ter poznejši razvoj otroka ter vse odnose v družini. Ocenjuje se, da najmanj 15 odstotkov nosečnic izpolnjuje diagnostična merila za vsaj eno duševno motnjo. Za učinkovito prepoznavanje, preventivo in obravnavo v Sloveniji uvajamo multimodalno presejanje žensk v obporodnem obdobju za odvisnosti, depresijo in nasilje (PODN). 30 odstotkov žensk doživi porod kot travmatski dogodek in štirje odstotki žensk razvijejo potravmatsko stresno motnjo, povezano s porodom (PTSM-P), s simptomi podoživljanja, izogibanja in povečane avtonomne vzburjenosti, ki pogosto vodi v komorbidnost z depresijo, vpliva na nadaljnje reproduktivne odločitve in zahteve po carskem rezu v naslednji nosečnosti. Večje tveganje za razvoj PTSM-P je pri ženskah z anamnezo travme, spolne zlorabe ali psihiatrične bolezni, pa tudi ženskah s preeklampsijo, prezgodnjim porodom ali mrtvorojenim otrokom. S preprostimi spremembami v obporodni skrbi za izboljšanje porodne izkušnje ženske in z usmerjeno psihološko podporo celotnega zdravstvenega tima staršem prezgodaj rojenih, bolnih in perinatalno umrlih otrok bi lahko zmanjšali incidenco te motnje.
Vislava Globevnik Velikonja