by perinatologija | Sep 29, 2023 | UZ_srca_neonatologi_2023
Srčno-žilni sistem ploda in novorojenčka se ob težkih stresnih dogodkih odzove, da bi omogočil čim boljšo prilagoditev na življenje ogrožajoče stanje ter preprečil dodatne okvare ostalih pomembnih organov. Obravnava novorojenčkov z obporodno hipoksijo in sepso še vedno ostaja izziv sodobne neonatologije z vidika zmanjševanja perinatalne umrljivosti in obolevnosti. Pomembni sta tako prepoznava dejavnikov tveganja za razvoj obporodne hipoksije in sepse kot tudi pravočasna obravnava, ki obsega ustrezno ukrepanje v porodni sobi, spremljanje vitalnih funkcij in diagnosticiranje prizadetih tarčnih organov. Ustrezno podporno zdravljenje, pravočasna vključitev antibiotične terapije ter terapevtska hipotermija lahko preprečijo nadaljnje okvare organov. Za dolgoročni izid zdravljenja je ključnega pomena prizadetost srca in možganov, na nevro-razvojni izid pa vpliva tudi ustrezna srčno-žilna podpora. Funkcionalni neonatalni ultrazvok srca omogoča natančnejše vodenje kritično bolnik novorojenčkov, izboljša izbiro srčno-žilne podpore, v pomoč pa je tudi pri spremljanju učinkovitosti zdravljenja in pri prilagajanju terapije vključno z nadomeščanjem tekočin in vazoaktivno podporo glede na klinično stanje in ultrazvočno oceno hemodinamskega stanja.
(Mirjana Miksić, Teja Senekovič Kojc)
by perinatologija | Sep 29, 2023 | UZ_srca_neonatologi_2023
Cianoza je modro obarvanje kože in vidnih sluznic kot posledica zvišane vrednosti neoksigeniranega hemoglobina v tkivnih kapilarah. Gre za pogosto najdbo pri novorojenčkih, še zlasti takoj po rojstvu. Ločimo centralno cianozo, ki je lahko del klinične slike resnih, življenje ogrožajočih stanj, npr. prirojenih srčnih napak (PSN), in periferno cianozo, ki je večkrat prehodno in nenevarno stanje. Med razloge za cianozo v novorojenčkovem obdobju spadajo zraven srčno-žilnih in pljučnih bolezni najrazličnejše nevrološke, infekcijske, hematološke in metabolične bolezni. Pristop k cianotičnemu novorojenčku mora temeljiti na natančnem kliničnem pregledu in stopenjski diagnostiki, ki vključuje pulzno oksimetrijo, laboratorijski pregled krvi s plinsko analizo, meritve krvnega tlaka na vseh štirih okončinah, rentgenskem slikanju pljuč in srca ter ob sumu na PSN ali vztrajajočo pljučno hipertenzijo (PPHN) tudi ultrazvok srca. Treba je poznati patofiziološke mehanizme cianoze in dejavnike, ki lahko motijo njeno klinično oceno. V prispevku posebej omenjamo najpogostejša stanja, ki se kažejo s cianozo takoj po rojstvu, v prvih urah po rojstvu in kasneje v življenju novorojenčka.
(Mihael Rus)
by perinatologija | Sep 29, 2023 | UZ_srca_neonatologi_2023
Ultrazvočna ocena srčnih zaklopk in velikih arterij je del celostne ultrazvočne obravnave v sklopu prepoznave in ustrezne obravnave novorojenčkov s prirojenimi srčnimi napakami. S poznavanjem osnovnih ultrazvočnih tehnik lahko ocenimo morfologijo srčnih zaklopk in velikih arterij, z dodatnimi meritvami premerov in pretokov pa lažje spremljamo ultrazvočno stanje in ocenjujemo potrebo po različnih načinih zdravljenja. Nadgradnjo predstavljajo novejše ultrazvočne tehnike, kot je tridimenzionalni ultrazvok srca. Pri interpretaciji izvidov so nam v pomoč referenčne vrednosti, ki so prilagojene za novorojenčkovo obdobje in so dosegljive na spletnih straneh. V prispevku posebej izpostavljamo najbolj pogoste prirojene srčne napake zaklopk in velikih arterij, kot so zožitev aortne zaklopke, zožitev pljučne zaklopke, zožitev pljučne arterije in koarktacija aorte. Obravnava in zdravljenje otrok s prirojenimi srčnimi napakami poteka v sodelovanju s pediatričnimi kardiologi v sklopu multidisciplinarnega tima.
(Miroslav Elek, Teja Senekovič Kojc)
by perinatologija | Sep 29, 2023 | UZ_srca_neonatologi_2023
Transtorakalna ultrazvočna (UZ) preiskava srca skozi dostopna standardna okna na prsnem košu je osnovna slikovna preiskava za prepoznavo prirojenih srčnih napak (PSN) in pridobljenih bolezni srca pri novorojenčkih. Zaradi velike raznolikosti PSN mora biti pristop k UZ preiskavi srca in opisovanje zgradbe, oblike in delovanja srca standardizirano. Najbolj uveljavljena je zaporedna segmentna analiza srca, ki temelji na razumevanju embrionalnega razvoja srca, značilnosti zgradbe posameznih segmentov in odnosov med njimi. Koncept zaporedne segmentne analize srca je prvi postavil Van Praagh leta 1960. Pri UZ srca smo osredotočeni na naslednje ključne točke segmentne analize: položaj organov v trebušni votlini in srčnih preddvorov, položaj srca, orientacija konice srca, vtok sistemskih in pljučnih ven, preddvorov in medpreddvorni pretin, preddvorno-prekatne povezave in preddvorno-prekatne zaklopke, prekata in medprekatni pretin, iztočni trakt in prekatno-arterijske povezave in velike žile zunaj osrčnika. Za prikaz zgradbe, oblike in delovanje srca uporabljamo pri UZ preiskavi srca različne preseke ravnin, ki si jih prikažemo skozi različne pristope. Med standardno uporabljene pristope novorojenčkovega UZ srca sodijo subkostalni, apikalni, parasternalni, subklavikularni, duktalni in suprasternalni pristop. V tem članku podajamo kratek opis segmentnega pristopa k zgradbi srcas poudarkom na transtorakalno izveden UZ srca.
(Matej Pal)
