Razpis za nagrado Mojce Novak za leto 2024

Razpis za nagrado Mojce Novak za leto 2024

by | Okt 19, 2023 | Perinatologija

Ljubljana, 19.10.2023

Razpis za prijavo raziskave s področja perinatologije za nagrado Mojce Novak za leto 2024
Združenje za perinatalno medicino Slovenije (ZPMS) pri Slovenskem zdravniškem društvu bo na
Novakovih dnevih 24-25. maja 2024 podelilo nagrado Mojce Novak za najboljšo klinično raziskavo s
področja perinatologije. Nagrado, ki je namenjena študentom medicine in babištva ter
specializantom ginekologije in porodništva, anesteziologije in pediatrije ter mladim babicam (do 5 let
po diplomi), smo poimenovali po mladi zdravnici in raziskovalki, ki nas je po dolgotrajnem boju z
boleznijo prezgodaj zapustila.
Kandidati naj pošljejo svoja dela na naslov martina.peclin@kclj.si do 14.4.2024. Dela morajo biti
pripravljena v pisni obliki (do največ 2000 besed z največ eno sliko ali razpredelnico ali grafom),
primerna za objavo v zborniku. Prispevek naj vsebuje ime avtorja in mentorja ter ustanovo le na prvi
strani, na naslednjih straneh pa Naslov, Uvod z namenom, Materiale in metode, Rezultate, Razpravo,
Zaključek in Literaturo.
Ocenila jih bo tričlanska strokovna komisija. Komisija bo ocenjevala strokovnost, jasnost, klinično
uporabnost in odmevnost poslanih del. Najboljše delo bo nagrajeno s financiranjem izobraževanja s
področja perinatologije (do 1500 eur, oz. glede na razpoložljiva sredstva) in bo predstavljeno na
Novakovih dnevih v obliki predavanja. Vsa poslana dela, ki bodo ustrezala osnovnim kriterijem, bodo
objavljena v zborniku.

asist. Marijana Vidmar Šimic, dr. med.
Tajnica Združenja za perinatalno medicino pri SZD

Razpis za pripravo plakata – Novakovi dnevi 2024

Razpis za pripravo plakata – Novakovi dnevi 2024

by | Okt 19, 2023 | Perinatologija

Ljubljana, 19.10.2023

Razpis za pripravo plakata s področja perinatologije na srečanju Novakovi dnevi 2024
Na Novakovih dnevih 2024 ponujamo možnost predstavitve raziskav in zanimivih kliničnih primerov iz
področja perinatologije v obliki plakata. Teme plakatov so vezane na celotno področje perinatologije
(porodništvo, neonatologija, anesteziologija, fizioterapija, dietetika in ostalo). Pokriva lahko področje
primarne, sekundarne ali terciarne ravni.

Kandidati naj pošljejo svoja dela na naslov martina.peclin@kclj.si do 14.4.2024. Dela morajo biti
pripravljena v pisni obliki (do največ 250 besed, z največ eno sliko ali razpredelnico ali grafom),
primerno za objavo v zborniku. Prispevek naj vsebuje imena avtorjev, ustanovo, kontakrni elektronski
naslov prvega ali vodilnega avtorja. Prispevek naj bo strukturiran: Naslov, Uvod z namenom, Materiali
in metode, Rezultati in razprava, Zaključek. Za predstavitev kliničnega primera: Uvod, predstavitev
primera, razprava, zaključek.

Predstavitev plakatov bo vodena v programskem času Novakovih dnih. Predviden čas predstavitve je
5 minut z razpravo.

Vabljeni.

asist. Marijana Vidmar Šimic, dr. med.
Tajnica Združenja za perinatalno medicino pri SZD

Embriologija srca

by | Sep 29, 2023 | UZ_srca_neonatologi_2023

Ta prispevek se osredotoča na zaporedne dogodke pri razvoju srca, vključno z oblikovanjem primitivne srčne cevi, nastankom srčnih votlin, pretinov in žilnih struktur ter drugih pomembnih sestavnih delov srca. Razumevanje teh razvojnih procesov je ključnega pomena za celovito spoznavanje zgradbe in delovanja zdravega srca ter razumevanje prirojenih srcnih napak.

(Janez Dolenšek)

Anatomija srca

by | Sep 29, 2023 | UZ_srca_neonatologi_2023

Srce je mišična črpalka, ki leži v prsni votlini. Srce je s srčnim pretinom razdeljeno na desno vensko polovico in levo arterijsko polovico. Desno srce prejema kri iz telesa preko zgornje in spodnje votle vene ter jo črpa skozi pljučno deblo v pljuča, kjer se kri oksigenira. Arterijska kri se vrača iz pljuč preko štirih pljučnih ven in vstopi v levi preddvor, nato se črpa v levi prekat in naprej v aorto. Srce leži v prsnem košu za prsnico, pred požiralnikom in aorto, med levimi in desnimi pljuči. Na zunanji površini srca prepoznamo bazo, konico ter sprednjo, zadnjo in spodnjo ploskev. Srce je sestavljeno iz štirih votlin: dveh preddvorov (atrijev) in dveh prekatov. Med preddvorom in prekatom, vsake polovice srca, je zaklopka, ki preprečuje retrogradni tok krvi. Srce je obdano z osrčnikom, ki ima zunanjo vezivno plast in notranjo serozno plast, ki se nadaljuje na površino srca kot epikardij. Srčni prevodni sistem vključuje sinuatrialni vozel, atrioventrikularni vozel in fascikle, ki prevajajo impulze za krčenje srčne mišice. Srce prehranjujeta dve koronarni arteriji, ki izhajata iz aorte in potekata pod epikardijem.

(Janez Dolenšek)

Plodov krvni obtok

by | Sep 29, 2023 | UZ_srca_neonatologi_2023

Plodov krvni obtok se od obtoka po rojstvu pomembno razlikuje: oskrbo s kisikom, tekočinami in hranili plod dobiva izključno preko posteljice. Posteljični pretok je ključen za preživetje in rast ploda ter dobro napoveduje ogroženost ploda. Tudi jetra imajo dvojno prekrvitev. Kri iz popkovne vene se razporedi med portalni obtok in venozni duktus. Regulatorni mehanizmi omogočajo prerazporeditev med obema obtokoma glede na hipoksično ogroženost in presnovne potrebe. Tudi na nivoju srca govorimo o dveh vzporednih krvnih obtokih: brahicefalnem, ki oskrbuje srce in možgane z dobro oksigenirano krvjo preko ovalnega okna, in subdiafragmalnem, ki oskrbuje spodnji del telesa s slabše oksigenirano krvjo preko arterioznega duktusa. Srce se tudi strukturno razlikuje od odraslega srca. Podajnost plodovega srca je večja, krčljivost pa manjša kot pri odraslem srcu. Pljučni pretok ploda je majhen v primerjavi s pljučnim pretokom po rojstvu, vendar se s plodovim razvojem spreminja in ima tako pomembno vlogo pri porazdelitvi plodovega minutnega volumna. Za normalno delovanje možganov je ključen stalen možganski krvni pretok, ki si ga možgani zaradi nezrelega uravnavanja pretokov možganskega žilja lahko zagotavljajo samo v določenem razponu prekrvitvenih tlakov, ta razpon se z nižanjem gestacijske starosti znižuje, plod in nedonošenček pa sta zato bolj izpostavljena hipoksično-ishemični okvari na eni in možganski krvavitvi na drugi strani. Ustrezno prekrvitev vseh organov in tkiv zagotavljajo trije osnovni homeostatski mehanizmi: lokalna avtoregulacija, avtonomni živčni sistem in sistemsko uravnavanje z vazoaktivnimi hormoni. Vsi našteti mehanizmi pri plodu šele dozorevajo in ni nujno, da so v določenih razvojnih stopnjah sočasno vsi polno razviti, kar vpliva na prekrvitev plodovih organov in tkiv.

(Tomaž Križnar)