by perinatologija | Sep 29, 2023 | UZ_srca_neonatologi_2023

Plodov krvni obtok se od obtoka po rojstvu pomembno razlikuje: oskrbo s kisikom, tekočinami in hranili plod dobiva izključno preko posteljice. Posteljični pretok je ključen za preživetje in rast ploda ter dobro napoveduje ogroženost ploda. Tudi jetra imajo dvojno prekrvitev. Kri iz popkovne vene se razporedi med portalni obtok in venozni duktus. Regulatorni mehanizmi omogočajo prerazporeditev med obema obtokoma glede na hipoksično ogroženost in presnovne potrebe. Tudi na nivoju srca govorimo o dveh vzporednih krvnih obtokih: brahicefalnem, ki oskrbuje srce in možgane z dobro oksigenirano krvjo preko ovalnega okna, in subdiafragmalnem, ki oskrbuje spodnji del telesa s slabše oksigenirano krvjo preko arterioznega duktusa. Srce se tudi strukturno razlikuje od odraslega srca. Podajnost plodovega srca je večja, krčljivost pa manjša kot pri odraslem srcu. Pljučni pretok ploda je majhen v primerjavi s pljučnim pretokom po rojstvu, vendar se s plodovim razvojem spreminja in ima tako pomembno vlogo pri porazdelitvi plodovega minutnega volumna. Za normalno delovanje možganov je ključen stalen možganski krvni pretok, ki si ga možgani zaradi nezrelega uravnavanja pretokov možganskega žilja lahko zagotavljajo samo v določenem razponu prekrvitvenih tlakov, ta razpon se z nižanjem gestacijske starosti znižuje, plod in nedonošenček pa sta zato bolj izpostavljena hipoksično-ishemični okvari na eni in možganski krvavitvi na drugi strani. Ustrezno prekrvitev vseh organov in tkiv zagotavljajo trije osnovni homeostatski mehanizmi: lokalna avtoregulacija, avtonomni živčni sistem in sistemsko uravnavanje z vazoaktivnimi hormoni. Vsi našteti mehanizmi pri plodu šele dozorevajo in ni nujno, da so v določenih razvojnih stopnjah sočasno vsi polno razviti, kar vpliva na prekrvitev plodovih organov in tkiv.
(Tomaž Križnar)
by perinatologija | Sep 29, 2023 | UZ_srca_neonatologi_2023

Srčno-žilni sistem ploda in novorojenčka se ob težkih stresnih dogodkih odzove, da bi omogočil čim boljšo prilagoditev na življenje ogrožajoče stanje ter preprečil dodatne okvare ostalih pomembnih organov. Obravnava novorojenčkov z obporodno hipoksijo in sepso še vedno ostaja izziv sodobne neonatologije z vidika zmanjševanja perinatalne umrljivosti in obolevnosti. Pomembni sta tako prepoznava dejavnikov tveganja za razvoj obporodne hipoksije in sepse kot tudi pravočasna obravnava, ki obsega ustrezno ukrepanje v porodni sobi, spremljanje vitalnih funkcij in diagnosticiranje prizadetih tarčnih organov. Ustrezno podporno zdravljenje, pravočasna vključitev antibiotične terapije ter terapevtska hipotermija lahko preprečijo nadaljnje okvare organov. Za dolgoročni izid zdravljenja je ključnega pomena prizadetost srca in možganov, na nevro-razvojni izid pa vpliva tudi ustrezna srčno-žilna podpora. Funkcionalni neonatalni ultrazvok srca omogoča natančnejše vodenje kritično bolnik novorojenčkov, izboljša izbiro srčno-žilne podpore, v pomoč pa je tudi pri spremljanju učinkovitosti zdravljenja in pri prilagajanju terapije vključno z nadomeščanjem tekočin in vazoaktivno podporo glede na klinično stanje in ultrazvočno oceno hemodinamskega stanja.
(Mirjana Miksić, Teja Senekovič Kojc)
by perinatologija | Sep 29, 2023 | UZ_srca_neonatologi_2023


Cianoza je modro obarvanje kože in vidnih sluznic kot posledica zvišane vrednosti neoksigeniranega hemoglobina v tkivnih kapilarah. Gre za pogosto najdbo pri novorojenčkih, še zlasti takoj po rojstvu. Ločimo centralno cianozo, ki je lahko del klinične slike resnih, življenje ogrožajočih stanj, npr. prirojenih srčnih napak (PSN), in periferno cianozo, ki je večkrat prehodno in nenevarno stanje. Med razloge za cianozo v novorojenčkovem obdobju spadajo zraven srčno-žilnih in pljučnih bolezni najrazličnejše nevrološke, infekcijske, hematološke in metabolične bolezni. Pristop k cianotičnemu novorojenčku mora temeljiti na natančnem kliničnem pregledu in stopenjski diagnostiki, ki vključuje pulzno oksimetrijo, laboratorijski pregled krvi s plinsko analizo, meritve krvnega tlaka na vseh štirih okončinah, rentgenskem slikanju pljuč in srca ter ob sumu na PSN ali vztrajajočo pljučno hipertenzijo (PPHN) tudi ultrazvok srca. Treba je poznati patofiziološke mehanizme cianoze in dejavnike, ki lahko motijo njeno klinično oceno. V prispevku posebej omenjamo najpogostejša stanja, ki se kažejo s cianozo takoj po rojstvu, v prvih urah po rojstvu in kasneje v življenju novorojenčka.
(Mihael Rus)
by perinatologija | Sep 29, 2023 | UZ_srca_neonatologi_2023

Ultrazvočna ocena srčnih zaklopk in velikih arterij je del celostne ultrazvočne obravnave v sklopu prepoznave in ustrezne obravnave novorojenčkov s prirojenimi srčnimi napakami. S poznavanjem osnovnih ultrazvočnih tehnik lahko ocenimo morfologijo srčnih zaklopk in velikih arterij, z dodatnimi meritvami premerov in pretokov pa lažje spremljamo ultrazvočno stanje in ocenjujemo potrebo po različnih načinih zdravljenja. Nadgradnjo predstavljajo novejše ultrazvočne tehnike, kot je tridimenzionalni ultrazvok srca. Pri interpretaciji izvidov so nam v pomoč referenčne vrednosti, ki so prilagojene za novorojenčkovo obdobje in so dosegljive na spletnih straneh. V prispevku posebej izpostavljamo najbolj pogoste prirojene srčne napake zaklopk in velikih arterij, kot so zožitev aortne zaklopke, zožitev pljučne zaklopke, zožitev pljučne arterije in koarktacija aorte. Obravnava in zdravljenje otrok s prirojenimi srčnimi napakami poteka v sodelovanju s pediatričnimi kardiologi v sklopu multidisciplinarnega tima.
(Miroslav Elek, Teja Senekovič Kojc)