Andreja Tekauc Golob

Dojenje je staro kot človeštvo in je za otroka še vedno najboljši način hranjenja. Za razumevanje, kako deluje, je treba poznati anatomijo dojke in fiziologijo laktacije. Med nosečnostjo se dojki povečata in žlezno tkivo se dokončno razvije, da je sposobno za tvorjenje mleka. Laktacija je hormonsko urejena s prolaktinom in oksitocinom, ki omogočata začetek in vzdrževanje dojenja. Materino mleko zadosti vsem potrebam otroka za rast in razvoj v prvih šestih mesecih življenja. Dojenje ima številne prednosti tako za otroka kot tudi za mater, okolje in družbo.

Koža je otrokov največji organ in opravlja številne pomembne funkcije. Po svoji sestavi je koža zdravega donošenega novorojenčka enaka koži odraslega človeka, vendar se še razvija in prilagaja zunanjim dražljajem, zato je skrb za zdravje novorojenčkove kože zelo pomembna. V prvih tednih po rojstvu se po koži novorojenčka lahko pojavljajo številne kožne vzbrsti, ki so večinoma prehodne in benigne. Poleg teh se lahko pojavijo še številne druge redkejše kožne spremembe, ki zahtevajo dodatno poglobljeno obravnavo v ustrezni ustanovi.

Olga Točkova

Prenatalna diagnostika je preusmerila delo porodničarjev v odkrivanje nepravilnosti in bolezni ploda v maternici. Plod je postal bolnik. Ustrezen presejalni test je hiter, relativno preprosto izvedljiv, zanesljiv, cenovno dostopen in sprejemljiv za izvajalce in uporabnike. Za izvajanje presejalnega testa je pomembna dobra organiziranost izvajalcev, z dovolj ustrezne opreme in osebja za odkrivanje sprememb in nato za zdravljenje oz. obravnavo bolezni ali nepravilnosti pri plodu. Nosečnica se mora zavedati, da ni preiskave, ki bi ji lahko zagotovila, da bo novorojenček zdrav in brez razvojnih nepravilnosti. Preden se odločimo, kateri test bomo nosečnici ponudili, se moramo z njo pogovoriti o možnostih, ki jih imamo na razpolago.

Zaradi različne etiologije in kompleksne obravnave je ohlapni novorojenček velik diagnostični izziv. Pravilen pristop z upoštevanjem anamnestičnih in kliničnih podatkov ter usmerjeno načrtovanje preiskav sta ključna za hitro postavitev diagnoze. Centralna hipotonija s prizadetostjo osrednjega živčevja je veliko pogostejša od periferne, etiološki dejavnik pa je najpogosteje hipoksično-ishemična encefalopatija. Z napredkom prenatalne in genetske diagnostike, uvajanjem presejalnih testov in razvojem usmerjenega genetskega zdravljenja nekaterih redkih bolezni je omogočena zgodnejša prepoznava bolezni, ki pred neonatologe, ki se prvi srečajo z ohlapnim novorojenčkom in multidisciplinarni tim strokovnjakov, ki mora biti vključen v obravnavo ohla- pnega novorojenčka, postavlja izziv – odločitev o vrsti zdravljenja in celostni obravnavi otroka.