Zapleti ob dojenju

Dojenje je za dojenčke najbolj naraven in optimalen način prehranjevanja. Njegova uspešnost je odvisna tako od matere kot od dojenčka. Pomembno vlogo pri vzpostavljanju dojenja imajo tudi zdravstveni delavci, ki doječo mater spremljajo in ji zagotavljajo strokovno pomoč. Najpogostejši vzrok, da ženske nehajo dojiti, je premajhna količina mleka. Večinoma lahko težavo rešimo z optimiziranjem tehnike in pogostosti dojenja. Zdravila, ki naj bi spodbudila nastajanje mleka (npr. domperidon), se zaradi vprašljive varnosti in učinkovitosti rutinsko ne priporočajo. Bolečine v bradavicah ali dojkah so drugi najpogostejši vzrok, da se ženske odločijo za prene- hanje dojenja. Pojavljajo se zaradi poškodbe bradavice (posledica neustrezne tehnike sesanja ali črpanja mleka), napetih dojk, zamašenih vodov, okužb, prevelike količine mleka idr. Med vnetja dojk prištevamo laktacijski mastitis in absces dojke; pri vnetju je potrebna antibiotična terapija, ob abscesu tudi kirurška drenaža. Pri nekaterih ženskah v prvih dneh dojenja opažamo krvav izcedek, ki je po navadi prehoden in mine v nekaj dneh. Ob prisotnosti bolečine pri dojenju in hkratne glivične okužbe pri plodu moramo pomisliti tudi na glivično okužbo dojke. Za uspešno dojenje sta izjemno pomembna kožni stik in prvi podoj, zato je materam, ne glede na način poroda, treba omogočiti čimprejšnji kožni stik z novorojenčkom in začetek dojenja.

 

Polona Pečlin

 

Dojenje

Dojenje je naraven in najprimernejši način hranjenja otroka prvih šest mesecev ter nato ob ustrezni dopolnilni prehrani do starosti dveh let. O ugodnih vplivih dojenja ni dvomov, zato je izrednega pomena, da imajo zdravstveni delavci zadosti znanja o laktaciji in dojenju, da lahko aktivno sodelujejo pri samem začetku dojenja. Pobudo za Novorojenčku prijazne porodnišnice (NPP) sta leta 1991 sprožila Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) in UNICEF, da bi bil vsakemu novorojenčku omogočen najboljši mogoči začetek življenja. Cilj je ustvariti zdravstveno okolje, ki podpira dojenje kot običajen in normalen način hranjenja. Pobuda vključuje splošno ocenjevanje in shemo ocenjevanja, ki podpira dosežke zdravstvenih ustanov.

 

Andreja Tekauc Golob

Laktacija in dojenje, mlečne banke

Dojenje je staro kot človeštvo in je za otroka še vedno najboljši način hranjenja. Za razumevanje, kako deluje, je treba poznati anatomijo dojke in fiziologijo laktacije. Med nosečnostjo se dojki povečata in žlezno tkivo se dokončno razvije, da je sposobno za tvorjenje mleka. Laktacija je hormonsko urejena s prolaktinom in oksitocinom, ki omogočata začetek in vzdrževanje dojenja. Materino mleko zadosti vsem potrebam otroka za rast in razvoj v prvih šestih mesecih življenja. Dojenje ima številne prednosti tako za otroka kot tudi za mater, okolje in družbo.

Marta Borštnar

Andreja Domjan Arnšek

Kožne bolezni in spremembe pri novorojenčku

Koža je otrokov največji organ in opravlja številne pomembne funkcije. Po svoji sestavi je koža zdravega donošenega novorojenčka enaka koži odraslega človeka, vendar se še razvija in prilagaja zunanjim dražljajem, zato je skrb za zdravje novorojenčkove kože zelo pomembna. V prvih tednih po rojstvu se po koži novorojenčka lahko pojavljajo številne kožne vzbrsti, ki so večinoma prehodne in benigne. Poleg teh se lahko pojavijo še številne druge redkejše kožne spremembe, ki zahtevajo dodatno poglobljeno obravnavo v ustrezni ustanovi.

 

Olga Točkova

Plod in novorojenček s sumom na genetsko bolezen

Prenatalna diagnostika je preusmerila delo porodničarjev v odkrivanje nepravilnosti in bolezni ploda v maternici. Plod je postal bolnik. Ustrezen presejalni test je hiter, relativno preprosto izvedljiv, zanesljiv, cenovno dostopen in sprejemljiv za izvajalce in uporabnike. Za izvajanje presejalnega testa je pomembna dobra organiziranost izvajalcev, z dovolj ustrezne opreme in osebja za odkrivanje sprememb in nato za zdravljenje oz. obravnavo bolezni ali nepravilnosti pri plodu. Nosečnica se mora zavedati, da ni preiskave, ki bi ji lahko zagotovila, da bo novorojenček zdrav in brez razvojnih nepravilnosti. Preden se odločimo, kateri test bomo nosečnici ponudili, se moramo z njo pogovoriti o možnostih, ki jih imamo na razpolago.

Andreja Trojner Bregar

 

Razvojne nepravilnosti odkrijemo pri 3–5 odstotkih plodov. Genetska diagnostika v prenatal- nem in perinatalnem obdobju je bila dolgo omejena na kromosomsko analizo in tarčno genetsko testiranje. V zadnjem desetletju so bile v diagnostične namene uvedene nove genomske tehnologije: molekularna kariotipizacija, ki omogoča ugotavljanje submikroskopskih kromosomskih nepravilnosti, in eksomsko sekvenciranje, ki omogoča analizo kodirajočih regij z resolucijo enega baznega para. Z uvedbo obeh metod se je močno izboljšal diagnostični izplen. Opredelitev vzroka razvojnih nepravilnosti in zdravstvenih težav pri plodu ali novorojenčku omogoča boljše vodenje nosečnosti, načrtovanje poroda, pred- in porojstno oskrbo ploda oz. novorojenčka in genetsko svetovanje staršem glede prihodnjih nosečnosti.

 

Karin Writzl