Periferno uvedeni osrednji venski kateter (PICC)

V enoti za intenzivno nego in terapijo novorojenčkov pogosto uporabljamo preko periferne vene vstavljene osrednje venske katetre (PICC), če obstaja pri otroku indikacija za dolgotrajno parenteralno prehrano in/ali kontinuirano dovajanje tekočin in zdravil. Indikacijo za vstavitev katetra PICC postavi pediater na osnovi kliničnega stanja bolnika in vstavi se samo takrat, kadar je potreba po katetru upravičena, in le za toliko časa, kot je potrebno. Periferne katetre uvajamo v večje vene na rokah, nogah in redkeje v vene na glavi in jih nato potiskamo proti osrednji veni dokler ne dosežemo končnega položaja, ki je ob vstopu zgornje vene kave v desni preddvor srca. Za kontrolo ustrezne lege PICC je treba opraviti rentgensko slikanje. Priporočljiv položaj konice vstavljenega venskega katetra je spodnja tretjina zgornje vene kave pred vstopom v desni preddvor srca. Če ni zapletov, je lahko kateter vstavljen najdlje mesec dni. Izvajanje prevez, oceno stanja vbodnega mesta in morebitna odstopanja vsakodnevno dokumentiramo v bolnišnični program Hipokrat. Spremljamo tudi dnevno potrebo po osrednjem žilnem katetru, zabeležimo odstranitev žilnega katetra in vzrok odstranitve. Občasno po naročilu zdravnika konico katetra po odstranitvi pošljemo na mikrobiološko analizo.

Vlasta Lubej Kurtovič

Etične dileme pri raziskavah in preskušanjih zdravil na novorojenčkih in majhnih otrocih

V Evropi in po svetu je še vedno velik etični problem uporaba neregistriranih zdravil (angl. off-la- bel) pri otrocih, ki niso bila predhodno in vitro in predklinično ter klinično preskušana na otrocih. Ravno zato evropska zakonodaja zahteva, da mora vsako zdravilo, ki gre v registracijo za tržno uporabo pri otrocih, imeti predhodno dovoljenje Evropske agencije za zdravila (angl. European Medicine Agency, EMA), preko vnaprej izdelanega načrta pediatričnih raziskav (angl. paediatric investigation plan, PIP), za vsako zdravilo, ki je ali bi bilo lahko potencialno namenjeno otrokom. Ker je novorojenčkov, še posebej nedonošenčkov organizem nedozorel, je lahko uporaba neregistriranih zdravil pri takem otroku še posebej nevarna. Nedozorelost organov vpliva na farmakokinetiko in farmakodinamiko zdravila v novorojenčkovem in otroškem telesu, ki se razlikuje od telesa odraslega človeka. Danes za vsak organ v novorojenčkovem telesu vemo, kako dozoreva njegovo delovanje in kdaj dosežejo dozorelost organi otrok in odraslih ljudi.

Ko pripravljamo raziskavo na novorojenčkih, moramo izdelati natančen načrt in pridobiti neodvisno etično oceno, pri kateri morajo biti v ospredju varnost, učinkovitost in neposredna koristnost preskušanega zdravila ter minimalna možnost stranskih učinkov. Ravno zato morajo pri etičnih ocenah raziskav novorojenčkov sodelovati strokovnjaki, ki tudi sami zdravijo novo- rojenčke in imajo izkušnje s preskušanjem zdravil in zdravljenjem novorojenčkov.

Štefan Grosek

Raziskave v porodništvu in etična priporočila

Nosečnice in doječe matere so rutinsko izključene iz prospektivnih raziskav o učinkovitosti in varnosti zdravil, cepiv in medicinskih pripomočkov. Razlog za to je predvsem strah pred morebitnimi neželenimi učinki na plod in/ali dojenčka. Izključevanje nosečnic in doječih mater iz raziskav je etično sporno. Stranski učinki na plod/novorojenčka se namreč prej pokažejo v dobro zasnovanih, kontroliranih raziskavah. Z vključevanjem nosečnic v tretjo fazo kliničnih raziskav bi zato pravzaprav zavarovali večje število otrok pred morebitnimi toksičnimi učinki, ki bi se sicer pokazali šele po večletni neregistrirani (angl. off-label) uporabi. Poleg tega bi vključevanje nosečnic in doječih mater v raziskave pripomoglo h kakovostnejši obravnavi, saj bi temeljila na najvišjih standardih z dokazi podprte medicine.

Miha Lučovnik

Vpliv zdravil med porodom in dojenjem na novorojenčka

Zdravila spremljajo načrtovanje nosečnosti, nosečnost, porod in poporodno obdobje z dojenjem. Med porodom lahko na plod in novorojenčka vplivajo oksitocin, dušikov oksidul in petidin ter različni analgetiki in anestetiki v primeru carskega reza. V zadnjem desetletju sledimo naraščanju uporabe zdravil in prehranskih dopolnil v poporodnem obdobju. Učinkovine prehajajo ali se izločajo v materino mleko na več načinov. Glavni transportni mehanizem je difuzija, ki ga spreminja aktivni transport, sestava mleka in njegov pH ter otrokov ritem dojenja.

V Sloveniji se pogostost jemanja zdravil in prehranskih dopolnil razlikuje med doječimi in nedoječimi materami. Najpogosteje uporabljene učinkovine v poporodnem obdobju so folna kislina, vitamini in/ali minerali, protibolečinske učinkovine in antimikotiki v obliki vaginalet. Namesto klasifikacij zdravil v skupine se vedno bolj uveljavljajo opisne informacije o možnostih škodljivega delovanja na plod in dojenčka, ki so dostopne v različnih teratoloških bazah in strokovnih monografijah.

Ksenija Geršak

Intenzivna nega izjemno nedonošenega novorojenčka

Intenzivna nega izjemno nedonošenega novorojenčka je v medicinskem in negovalnem smislu zelo zahtevno in kompleksno področje. Negovalno osebje ima nalogo v okviru svojih kompetenc, saj je nabor negovalnih in vseh drugih opravil, povezanih z nego in terapijo, ki jih izvaja, zelo širok in zahteven. Poleg znanja o težavah, ki se pojavljajo pri nedonošenčkih, mora poznati tudi najsodobnejšo elektronsko opremo – od inkubatorjev, ventilatorjev, monitorjev, perfuzorjev do različnih tehničnih pripomočkov. Uspešno zdravljenje in pohvale staršev malih junakov so nam v ponos in pomenijo, da smo dobro delali.

Božidar Stanojević