Poporodno obdobje ali puerperij je obdobje, ki traja od poroda do izginotja anatomskih in fizioloških sprememb nosečnosti. Največkrat je opredeljeno kot obdobje prvih šestih tednov po porodu. V tem obdobju, po naših podatkih, približno deset odstotkov otročnic poišče zdravniško pomoč, en odstotek pa potrebuje ponovno hospitalizacijo.

Poporodno obdobje (puerperij) je obdobje, ki se začne po rojstvu ploda in posteljice z ovoji ter traja od šest do osem tednov. V poporodno obravnavo sta vključena otročnica in novorojenec, optimalno pa je, da sodeluje celotna novonastala družina. Zaradi velikih razlik v povprečnem trajanju hospitalizacije po porodu med posameznimi državami vse do danes še ni bila sprejeta standardna definicija zgodnjega odpusta po porodu. Mnenja o tem, ali je krajše bivanje v po- rodnišnici škodljivo ali koristno, so deljena. Sodeč po dostopnih raziskavah in razpoložljivih podatkih se čas odpusta iz porodnišnice – pod pogojem, da se mati počuti dobro ter nima predhodnih težav in bolezni – lahko skrajša na 24 ur po vaginalnem porodu ali porodu s carskim rezom. Ker je zgodnji odpust po porodu vse pogostejši in vse bolj običajen, postaja vse pomembnejša tudi poporodna obravnava otročnice in novorojenčka na domu. Po zgodnjem odpustu je potrebna neprekinjena obravnava, ki jo izvaja patronažna medicinska sestra, mogoča pa je le, kadar porodnišnica ustrezno in pravočasno obvešča o potrebi po takšni obravnavi.

Liljana Dreu

Za uspešen prehod iz fetalnega v neonatalno življenje so pomembne velike srčno-žilne prilagoditve v tem obdobju, pri tem pa je včasih potrebna pomoč z umetnim predihavanjem. Potrebe bolnika po umetnem predihavanju so odvisne predvsem od mehanskih lastnosti dihalnega sistema in vrste motnje v izmenjavi plinov. Nastavitve ventilatorja prilagajamo glede na želeno spremembo v plinski analizi krvi. Med neinvazivne načine umetnega predihavanja spadajo predihavanje z visokopretočnim kisikom, kontinuirani pozitivni tlak v dihalnih poteh (CPAP) in sinhronizirano intermitentno predihavanje s pozitivnim tlakom skozi nos (SNIPPV, PTV) ter visokofrekvenčne oscilacije (nHFO). Uporaba CPAP se priporoča predvsem pri izjemno nedonošenih novorojenč- kih takoj po rojstvu za vzpostavitev ustreznih pljučnih volumnov in funkcionalne rezidualne kapacitete. Indikacije za prehod na invazivno umetno predihavanje so FiO2 med 0,4 in 0,6 za vzdrževanje ciljne saturacije, PaCO2 več kot 8–9,3 kPa in pH manj kot 7,20–7,25, pogoste epizode apneje, bradikardije in desaturacije, ki potrebujejo stimulacijo ali pomoč z dihalnim balonom, močno povečano dihalno delo in srčno-žilna nestabilnost. Invazivno umetno predihavanje je lahko asistirano ali kontrolirano, lahko je tlačno ali volumsko kontrolirano, ob slabi razpetosti (predihanosti) pljuč ali pljučni hipertenziji pa so zelo uporabne tudi visokofrekvenčne oscilacije. Med umetnim predihavanjem se lahko pojavijo zapleti, kot so kopičenje zraka zunaj dihalnih poti (v prsnem košu), odprt Botallov vod (odprti duktus arteriosus, PDA), krvavitev v pljuča, retinopatija nedonošenosti in nevrološki zapleti. Treba se je zavedati prednosti in omejitev posameznih načinov ventilacije, natančno spremljati njihove učinke tako na dihala kot na druge organske sisteme in čas umetnega predihavanja čim bolj omejiti.

V enoti za intenzivno nego in terapijo novorojenčkov pogosto uporabljamo preko periferne vene vstavljene osrednje venske katetre (PICC), če obstaja pri otroku indikacija za dolgotrajno parenteralno prehrano in/ali kontinuirano dovajanje tekočin in zdravil. Indikacijo za vstavitev katetra PICC postavi pediater na osnovi kliničnega stanja bolnika in vstavi se samo takrat, kadar je potreba po katetru upravičena, in le za toliko časa, kot je potrebno. Periferne katetre uvajamo v večje vene na rokah, nogah in redkeje v vene na glavi in jih nato potiskamo proti osrednji veni dokler ne dosežemo končnega položaja, ki je ob vstopu zgornje vene kave v desni preddvor srca. Za kontrolo ustrezne lege PICC je treba opraviti rentgensko slikanje. Priporočljiv položaj konice vstavljenega venskega katetra je spodnja tretjina zgornje vene kave pred vstopom v desni preddvor srca. Če ni zapletov, je lahko kateter vstavljen najdlje mesec dni. Izvajanje prevez, oceno stanja vbodnega mesta in morebitna odstopanja vsakodnevno dokumentiramo v bolnišnični program Hipokrat. Spremljamo tudi dnevno potrebo po osrednjem žilnem katetru, zabeležimo odstranitev žilnega katetra in vzrok odstranitve. Občasno po naročilu zdravnika konico katetra po odstranitvi pošljemo na mikrobiološko analizo.