Ali v Sloveniji induciramo preveč nosečnic?
Gorazd Kavšek
Poročilo Europeristat 2018
Slovenska priporočila za ocenjevanje plodovih gibov s strani nosečnice in ukrepanje v primeru zmanjšanega gibanja ploda
Zmanjšana plodova aktivnost ali sprememba vzorca plodovega gibanja je lahko povezana s slabim perinatalnim izidom. Ugotaljali so, da je neustrezen odziv zdravnika- ginekologa in porodničarja ob srečanju z nosečnico, ki poroča o zmanjšanem gibanju ploda, dejavnik, ki prispeva k mrtvorojenosti. Vse nosečnice bi morale dobiti informacije o normalnem gibanju ploda. Priporočamo enotno podajanje informacij o spremljanju plodovih gibov, enotno metodo spremljanja gibov ploda (modificirano metodo »štej do deset«) in uporabo enotne tabele za beleženje plodovih gibov namenjene nosečnicam. Če je nosečnica v dveh urah naštela manj kot 10 gibov naj ne čaka, takoj naj se dogovori za pregled. Z izbranim ginekologom naj se dogovori za pregled tudi v primeru spremembe vzorca gibanja ploda in nenadnega pomembnega podaljšanja časa do naštetih 10 gibov, ki vztraja podaljšan več dni. Z anamnezo in kliničnim pregledom moramo odkriti nosečnice z večjim tveganjem za zaplete. Ob vsakem pregledu je potrebno izmeriti krvni tlak in izključiti proteinurijo, v nadaljevanju pregleda je potrebno ugotoviti ali je rast ploda primerna gestacijski starosti. Po 28 tednu nosečnosti je potrebno s pomočjo CTG ugotavljati ogroženost ploda. V primeru dejavnikov tveganja za intrauterino smrt ali zastoj rasti ploda, v primeru suspektnega CTG zapisa ter v primeru normalnega CTG zapisa ob vztrajanju slabšega gibanja ploda je potrebna UZ preiskava.
Avtorji: Vid Janša, Gabrijela Bržan Šimenc, Tanja Premru Sršen)
Ponovni sprejem novorojenčka v bolnišnico ali porodnišnico
V zadnjem obdobju je opaziti težnjo k skrajševanju bivanja mater in novorojenčkov v porodnišnici po porodu. Večinoma so bili razlogi za ponovni sprejem novorojenčkov hiperbilirubinemija, dehidracija, izguba teže oz. slabo napredovanje. Po drugi strani pa so raziskave pokazale, da so poleg stopnje bolezni novorojenčka za ponovni sprejem pomembni tudi drugi dejavniki, predvsem tisti socialne narave, kot so starost matere, njen zaposlitveni in zakonski status ter število prejšnjih porodov. Slovenski podatki iz leta 2012 so pokazali, da je v Sloveniji delež ponovnih sprejemov nekoliko večji kot v drugih državah, pri čemer je bila najpogostejša diagnoza ob ponovnem sprejemu zlatenica. Da bi se izognili nepotrebnim obremenitvam mater, otrok in zdravstvenega sistema, velja razmisliti, kdaj so zgodnji odpusti res smiselni in varni. Ko so otroci že odpuščeni domov, je potreben natančen nadzor nad novorojenčkom in napotitev na ponovni sprejem v primeru težav, ki to zahtevajo.
Tina Perme
Zdrav novorojenček in odpust domov
S prehodom večine porodov v porodnišnice se je izboljšalo preživetje mater in novorojenčkov, prav tako se je zmanjšala njihova obolevnost. Po drugi strani pa rojevanje v tujem okolju, ločeno od družine, vpliva na povečanje stresa pri materi in posledično pri otroku.
Porodnišnice nenehno izboljšujejo razmere za porodnice in poskušajo upoštevati njihove želje. Omogočena je navzočnost partnerja ali svojcev ob porodu, sobivanje otroka in matere ter čimprejšnje odpuščanje matere in otroka domov.
Pri skrajševanju ležalne dobe se postavlja vprašanje, kako hitro po porodu lahko mati in otrok odideta domov, da je to zanju še varno.
Večina držav, tudi Slovenija, je na podlagi raziskav o obolevnosti mater in novorojenčkov po odpustu iz porodnišnice izdala priporočila in standarde, ki jih je treba upoštevati pri načrtovanju odpusta. Odpust je treba načrtovati individualno, za vsako mater in otroka posebej.
Pred odpustom mora novorojenčka natančno pregledati pediater, otrok mora imeti opravljena presejalna testiranja in cepljenja skladno s programom. Večina novorojenčkov, rojenih vaginalno ob roku in brez hujših težav zaradi prehoda, lahko varno zapusti porodnišnico 48–72 ur po rojstvu. Po carskem rezu je priporočen odpust po 96 urah. Pozni nedonošenčki, ki so sicer zdravi, ostanejo navadno v porodnišnici nekoliko dlje.
Pri zgodnjem odpustu, pred 48 urami otrokove starosti, je za otroka priporočen ponovni pregled v naslednjih dveh dneh po odpustu, ko opravimo tudi presnovne presejalne teste. Starši morajo biti seznanjeni z možnimi zapleti zaradi zgodnjega odpusta.
Ob odpustu damo staršem napotke, kje lahko poiščejo strokovno pomoč ob morebitnih težavah. V Sloveniji vsako porodnico že dan po odpustu na domu obišče diplomirana patronažna medicinska sestra s posebnimi znanji o oskrbi otročnice in novorojenčka, pregled pri pediatru pa je načrtovan 3–4 tedne po odpustu iz porodnišnice.
Irena Cetin Lovšin