Načrtovana indukcija poroda – prijatelj ali sovražnik?
Andreja Trojner Bregar
Andreja Trojner Bregar
Gorazd Kavšek
Zmanjšana plodova aktivnost ali sprememba vzorca plodovega gibanja je lahko povezana s slabim perinatalnim izidom. Ugotaljali so, da je neustrezen odziv zdravnika- ginekologa in porodničarja ob srečanju z nosečnico, ki poroča o zmanjšanem gibanju ploda, dejavnik, ki prispeva k mrtvorojenosti. Vse nosečnice bi morale dobiti informacije o normalnem gibanju ploda. Priporočamo enotno podajanje informacij o spremljanju plodovih gibov, enotno metodo spremljanja gibov ploda (modificirano metodo »štej do deset«) in uporabo enotne tabele za beleženje plodovih gibov namenjene nosečnicam. Če je nosečnica v dveh urah naštela manj kot 10 gibov naj ne čaka, takoj naj se dogovori za pregled. Z izbranim ginekologom naj se dogovori za pregled tudi v primeru spremembe vzorca gibanja ploda in nenadnega pomembnega podaljšanja časa do naštetih 10 gibov, ki vztraja podaljšan več dni. Z anamnezo in kliničnim pregledom moramo odkriti nosečnice z večjim tveganjem za zaplete. Ob vsakem pregledu je potrebno izmeriti krvni tlak in izključiti proteinurijo, v nadaljevanju pregleda je potrebno ugotoviti ali je rast ploda primerna gestacijski starosti. Po 28 tednu nosečnosti je potrebno s pomočjo CTG ugotavljati ogroženost ploda. V primeru dejavnikov tveganja za intrauterino smrt ali zastoj rasti ploda, v primeru suspektnega CTG zapisa ter v primeru normalnega CTG zapisa ob vztrajanju slabšega gibanja ploda je potrebna UZ preiskava.
Avtorji: Vid Janša, Gabrijela Bržan Šimenc, Tanja Premru Sršen)
V zadnjem obdobju je opaziti težnjo k skrajševanju bivanja mater in novorojenčkov v porodnišnici po porodu. Večinoma so bili razlogi za ponovni sprejem novorojenčkov hiperbilirubinemija, dehidracija, izguba teže oz. slabo napredovanje. Po drugi strani pa so raziskave pokazale, da so poleg stopnje bolezni novorojenčka za ponovni sprejem pomembni tudi drugi dejavniki, predvsem tisti socialne narave, kot so starost matere, njen zaposlitveni in zakonski status ter število prejšnjih porodov. Slovenski podatki iz leta 2012 so pokazali, da je v Sloveniji delež ponovnih sprejemov nekoliko večji kot v drugih državah, pri čemer je bila najpogostejša diagnoza ob ponovnem sprejemu zlatenica. Da bi se izognili nepotrebnim obremenitvam mater, otrok in zdravstvenega sistema, velja razmisliti, kdaj so zgodnji odpusti res smiselni in varni. Ko so otroci že odpuščeni domov, je potreben natančen nadzor nad novorojenčkom in napotitev na ponovni sprejem v primeru težav, ki to zahtevajo.

Tina Perme