Zmanjšana plodova aktivnost ali sprememba vzorca plodovega gibanja je lahko povezana s slabim perinatalnim izidom. Ugotaljali so, da je neustrezen odziv zdravnika- ginekologa in porodničarja ob srečanju z nosečnico, ki poroča o zmanjšanem gibanju ploda, dejavnik, ki prispeva k mrtvorojenosti. Vse nosečnice bi morale dobiti informacije o normalnem gibanju ploda. Priporočamo enotno podajanje informacij o spremljanju plodovih gibov, enotno metodo spremljanja gibov ploda (modificirano metodo »štej do deset«) in uporabo enotne tabele za beleženje plodovih gibov namenjene nosečnicam. Če je nosečnica v dveh urah naštela manj kot 10 gibov naj ne čaka, takoj naj se dogovori za pregled. Z izbranim ginekologom naj se dogovori za pregled tudi v primeru spremembe vzorca gibanja ploda in nenadnega pomembnega podaljšanja časa do naštetih 10 gibov, ki vztraja podaljšan več dni. Z anamnezo in kliničnim pregledom moramo odkriti nosečnice z večjim tveganjem za zaplete. Ob vsakem pregledu je potrebno izmeriti krvni tlak in izključiti proteinurijo, v nadaljevanju pregleda je potrebno ugotoviti ali je rast ploda primerna gestacijski starosti. Po 28 tednu nosečnosti je potrebno s pomočjo CTG ugotavljati ogroženost ploda. V primeru dejavnikov tveganja za intrauterino smrt ali zastoj rasti ploda, v primeru suspektnega CTG zapisa ter v primeru normalnega CTG zapisa ob vztrajanju slabšega gibanja ploda je potrebna UZ preiskava.
Avtorji: Vid Janša, Gabrijela Bržan Šimenc, Tanja Premru Sršen)