Poročilo EURO-PERISTAT

Poročilo EURO-PERISTAT

by | Jan 9, 2023 | Perinatologija

Poročilo EURO-PERISTAT o perinatalni rezultatih v Evropi v obdobju 2015 – 2019

Zdravje novorojenčkov in njihovih mater je ključni pokazatelj zdravja in dobrega počutja prebivalstva. Čeprav sta se stopnji mrtvorojenosti in umrljivosti dojenčkov v zadnjih desetletjih znatno zmanjšali, ostaja breme umrljivosti in obolevnosti prednostna naloga javnega zdravja v Evropi, rezultati rojstev med državami pa so zelo različni.

Ker si evropske države delijo primerljive življenjske standarde in na splošno dobro razvite sisteme zdravstvenega varstva, vendar so zelo različne v svojih zdravstvenih politikah in praksah, lahko preučevanje razlik v perinatalnih kazalnikih osvetli politike in prakse, ki preprečujejo zdravstvena tveganja in optimizirajo zdravje. staršev in dojenčkov. Ti kazalniki lahko tudi omogočijo državam, da primerjajo svojo uspešnost in opredelijo področja, kjer je potreben napredek.

Z dnem 15.11.2022 je bilo objavljeno evropsko poročilo o perinatalnem zdravju v letih 2015 do 2019. Gre za peto tovrstno poročilo zapored (predhodno je bilo za leto 2015), pripravljeno v okviru projekta Euro-Peristat. Projekt Euro-Peristat je bil ustanovljen z namenom, da se zberejo podatki o perinatalnem zdravju za vse evropske države ter pripravijo v obliki, ki omogoča primerjanje rezultatov različnih nacionalnih statistik. Za izdelavo poročila je podatke iz svojih nacionalnih statističnih sistemov posredovalo več kot 100 sodelujočih članov iz vseh 27 držav članic EU ter Islandije, Norveške, Švice in Združenega Kraljestva. Iz Slovenije, ki ima že od leta 1987 zelo dober nacionalni sistem za zbiranje perinatalnih rezultatov (NPIS), sta sodelovala informatik dr. Ivan Verdenik, dipl. ing. elektro in izr. prof. Miha Lučovnik, specialist ginekologije in porodništva, ki je letos zamenjal dosedanjo slovensko predstavnico v Euro-Peristat projektu izr. prof. Natašo Tul Mandić, specialistko ginekologije in porodništva.

Euro-Peristat usklajuje Inserm, francoski nacionalni inštitut za zdravje in medicinske raziskave. Euro-Peristat je določil niz 10 ključnih in 20 priporočenih kazalcev. 15.11.2022 objavljeno poročilo predstavlja podatke za devet od desetih ključnih kazalcev, ki se uporabljajo za spremljanje perinatalnega zdravja v Evropi (mrtvorojenost, umrljivost novorojenčkov, umrljivost dojenčkov, porodna teža, višina nosečnosti ob porodu, večplodne nosečnosti, starost mater, pariteta – število predhodnih porodov in način poroda) za obdobje od leta 2015 do 2019.  V tokratnem poročilu niso zajeti podatki o maternalni umrljivosti, saj je zaradi redkosti maternalnih smrti te podatke težko analizirati in primerjati. V Sloveniji maternalno umrljivost redno spremlja in analizira posebna skupina na NIJZ.

 

KLJUČNI POUDARKI

  • Stopnja mrtvorojenosti se je med državami zelo razlikovala (od 1,8 do 4,7 na 1000 porodov). Slovenija je za Estonijo država z najnižjo stopnjo mrtvorojenosti v Evropi (2,0 na 1000 porodov). Slovenija in Estonija sta tudi državi, v katerih se je stopnja mrtvorojenosti med leti 2015 in 2019 najbolj zmanjšala.
  • Tudi stopnja neonatalne umrljivosti (umrljivost novorojenčkov v prvih 28 dneh po rojstvu) se je med državami zelo razlikovala (od 0,5 do 4,3 na 1000 živorojenih otrok). Slovenija ostaja med državami z najnižjo stopnjo neonatalne umrljivosti v Evropi (0,7 na 1000 živorojenih otrok). Med leti 2015 in 2019 je bila neonatalna umrljivost nižja le na Islandiji (0,5 na 1000 živorojenih otrok).
  • Podatke o umrljivosti dojenčkov (umrljivost v prvem letu po rojstvu) je v Euro-Peristat prispevalo le 18 od 31 držav. Slovenija teh podatkov ni prispevala, saj podatkov iz Perinatalnega Sistema Republike Slovenije ne povezujemo rutinsko s bazami podatkov o umrljivosti ali drugimi bazami podatkov. S tovrstnim povezovanjem baz podatkov bi lahko pridobili podatke o dolgoročnejših vplivih zapletov pred in med porodom na zdravje otrok in mater.
  • Med evropskimi državami ostajajo pomembne razlike v deležih prezgodnjih porodov (5,3-11,3%) in novorojenčkov z nizko porodno težo (pod 2500 gramov) (4,0-10,1%). Slovenija ostaja med državami z nižjo incidenco prezgodnjega poroda (7,2%) in nizke porodne teže (5,9%). V zadnjem obdobju (2015-2019) sta se v Slovenji zmanjšala tako delež prezgodnjih porodov kot novorojenčkov z nizko porodno težo. Delež novorojenčkov s preveliko porodno težo (nad 4500 gramov) je ostal enak (1,0%).
  • Delež večplodnih nosečnosti v Evropi upada, najverjetneje zaradi vse pogostejšega prenosa enega samega zarodka v postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. Tudi v Sloveniji je se je pojavnost večpodnih nosečnosti zmanjšala (iz 2,0 na 1,8 na 1000 živorojenih otrok). Kljub temu Slovenija ostaja med evropskimi državami z razmeroma visoko stopnjo večplodnih nosečnosti (pojavnost je bila večja le v Nemčiji, Luksemburgu in na Cipru).
  • Starost nosečnic v Evropi še naprej narašča. V obdobju med 2015 in 2019 je bilo 22,3% nosečnic v Sloveniji starejših od 35 let, 3,9% pa starejših od 40 let. V številnih državah (npr. Italija, Španija, Portugalska, Luksemburg in Irska) so ti deleži že nad 30% (> 35 let) oz. nad 7% (> 40 let).
  • V Evropi prav tako pada delež prvorodnic. Slovenija s 46,7% sodi v evropsko povprečje. Razlike deležu prvorodnic med državami so velike – od 31,3% na Severnem Irskem do 53,3% na Malti.
  • Delež porodov s carskim rezom je bil v Evropi med 2015 in 2019 26,0%, delež operativno dokončanih vaginalnih porodov (z vakuumsko ekstrakcijo ali porodniškimi kleščami) pa 6,1%. Slovenija še vedno z 21,9% carskih rezov in 2,8% vakuumskih porodov sodi med države z nižjim deležem operativnih porodov. Vendar za razliko od številnih evropskih držav delež carskih rezov pri nas še vedno narašča.

 

Evropa potrebuje stalno spremljanje perinatalnih podatkov

Iz pričujočega poročila razvidno, v kolikšnem obsegu je trenutno v Evropi mogoče pripraviti primerljive podatke o zdravju mater in novorojenčkov. Niz kazalnikov Euro-Peristat bi moral predstavljati minimalne standarde za nacionalno poročanje, vendar številne države nimajo vseh potrebnih podatkov. Slovenija lahko trenutno poroča o vseh Euro-Peristat kazalnikih razen umrljivosti dojenčkov. To kaže na dobro organizirano beleženje in analiziranje perinatalnih podatkov pri nas.

Stopnja perinatalne umrljivosti (mrtvorojenosti in neonatalne umrljivosti) je v Sloveniji med najnižjimi v Evropi in se je v zadnjem obdobju še zmanjšala. To kaže na zelo dobro zdravstveno oskrbo nosečnic/mater in plodov/novorojenčkov. Dobre perinatalne rezultate ohranjamo ob še vedno razmeroma nizkemu deležu carskih rezov, vendar le-ta z leti narašča. Podatki v Euro-Peristat poročilu za obdobje 2015-2019 bodo zelo pomembni tudi za razumevanje vpliva pandemije Covid-19 na zdravje nosečnic in novorojenčkov. Podatki za pandemični leti 2020 in 2021 se namreč trenutno analizirajo in bodo predstavljeni predvidoma naslednje leto. Primerjava s predpandemičnim obdobjem bo pokazala neposredni vpliv same okužbe na zdravje mater in otrok, pa tudi vpliv sprememb v organizaciji predporodnega ter obporodnega varstva, ki jih je pandemija zahtevala.

Poročilo lahko brezplačno prenesete s spletne strani projekta:

https://www.europeristat.com/index.php/reports/ephr-2019.html

Razpis za raziskavo s področja perinatologije za nagrado Mojce Novak za leto 2023

Razpis za raziskavo s področja perinatologije za nagrado Mojce Novak za leto 2023

by | Jan 5, 2023 | Perinatologija

Združenje za perinatalno medicino Slovenije (ZPMS) pri Slovenskem zdravniškem društvu bo na Novakovih dnevih 26-27. maja 2023 podelilo nagrado Mojce Novak za najboljšo klinično raziskavo s področja perinatologije. Nagrado, ki je namenjena študentom medicine in babištva ter specializantom ginekologije in porodništva, anesteziologije in pediatrije ter mladim babicam (do 5 let po diplomi), smo poimenovali po mladi zdravnici in raziskovalki, ki nas je po dolgotrajnem boju z boleznijo prezgodaj zapustila.

Kandidati naj pošljejo svoja dela na naslov martina.peclin@kclj.si do 15.4.2023. Dela morajo biti pripravljena v pisni obliki (do največ 2000 besed z največ eno sliko ali razpredelnico ali grafom), primerna za objavo v zborniku. Prispevek naj vsebuje ime avtorja in mentorja ter ustanovo le na prvi strani, na naslednjih straneh pa Naslov, Uvod z namenom, Materiale in metode, Rezultate, Razpravo, Zaključek in Literaturo.

Ocenila jih bo tričlanska strokovna komisija. Komisija bo ocenjevala strokovnost, jasnost, klinično uporabnost in odmevnost poslanih del. Najboljše delo bo nagrajeno s financiranjem izobraževanja s področja perinatologije (do 1500 eur, oz. glede na razpoložljiva sredstva) in bo predstavljeno na Novakovih dnevih v obliki predavanja. Vsa poslana dela, ki bodo ustrezala osnovnim kriterijem, bodo objavljena v zborniku.

Mag. Lili Steblovnik, dr. med.
Tajnica Združenja za perinatalno medicino pri SZD

 

Ljubljana, 5.1.2023

Svetovni dan prezgodaj rojenih otrok – 17. november

Svetovni dan prezgodaj rojenih otrok – 17. november

by | Nov 15, 2022 | Neonatologija

Svetovni dan prezgodaj rojenih otrok (17. november) je dan v letu, ki je od leta 2008 posvečen globalnemu ozaveščanju o izivih in bremenu prezgodnjega rojstva. Število nedonošenčkov se namreč kljub napredku medicine ne zmanjšuje; v Sloveniji se jih tako vsako leto rodi več kot 1200. Čeprav je zelo prezgodnje rojstvo najpomembnejši razlog za umrljivost dojenčkov, pa se meja za varno preživetje spušča – in danes lahko damo upanje na zdravega otroka tudi staršem, ki se jim rodi nedonošenček 4 mesece prezgodaj.

Pobudo za svetovni dan so najprej dale organizacije staršev, združene v Evropsko fondacijo za skrb za novorojenčke (European Foundation for the Care of Newborn Infants, EFCNI), katere člani smo tudi mi. Pridružili so se jim še ameriško (March od Dimes), avstralsko (National Premmie Foundation) in afriško (LittleBigSouls) združenje, kar je gibanje spremenilo v medcelinsko. Podprla sta jih tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in UNICEF. V zadnjih letih na ta dan posamezniki in organizacije iz več kot 100 držav združijo moči z aktivnostmi in organizacijo posebnih dogodkov, ki naj opozorijo, da je po vsem svetu desetina otrok rojenih prezgodaj in da ti otroci in njihove družine zaslužijo pozornost ter pomoč. K udeležbi pri počastitvi svetovnega dne prezgodaj rojenih otrok so vabljeni vsi – ne le starši, zdravstveni delavci, bolnišnice, dobrodelna združenja, temveč tudi podjetja, politiki, mediji. In tudi majhen napor ali pozornost pomeni veliko in lahko prinese pozitivne spremembe.

Razpoznavni znak Svetovnega dneva nedonošenčkov so drobcene vijoličaste nogavičke, obešene na vrvici skupaj z devetimi velikimi, belimi (“Socks for Life”), kar simbolizira, da je vsak deseti novorojenček na svetu rojen prezgodaj. Druga značilnost je vijolična barva (ki naj ponazarja izjemnost in občutljivost najmanjših rojenih otrok) – ne le na oblačilih staršev in medicinskega osebja, balonih in barvnih trakovih za okrasitev oddelkov, kjer se zdravijo nedonošenčki, temveč tudi nočne osvetlitve pomembnih znamenitosti v mestu ali naravi (mednarodni seznam je razviden tudi na medmrežju – s ključno besedo: “world prematurity day purple illumination”). V zadnjih letih z vijolično osvetlitvijo mestnih znamenitosti ta dan počasti tudi Ljubljana, letos bo vijolično Tromostovje.

Slogan letošnjega svetovnega dne je “A parent’s embrace: a powerful therapy. Enable skin-to-skin contact from the moment of birth” (Objem staršev: močna terapija. Omogočimo stik koža na kožo že od rojstva.), ki poudarja, kako pomembna je vloga staršev pri oskrbi nedonošenčka, še zlasti preko neposrednega stika “koža na kožo”, kar imenujemo “kengurujčkanje”.

Kožni stik med starši in otrokom – »kengurujčkanje«

V razvitih deželah so prezgodaj rojeni otroci oskrbovani v tehnično prilagojenem okolju – v inkubatorju. Vendar so s tem ločeni od svojih mater in soočeni z vrsto tehnoloških posegov in postopkov (hranjenje po sondi, merjenje telesne temperature, elektronsko spremljanje srčne in dihalne funkcije, dodajanje kisika, odvzemi krvi za preiskave…), ki so za večino majhnih in bolnih nedonošenčkov nepogrešljivi za varno preživetje. V zadnjih desetletjih smo prepoznali še drugo možnost, ki je lahko za zdravega nedonošenčka celo boljša – “človeški inkubator” oziroma mater samo. V živalskem svetu namreč kenguru prevzame skrb za svojega nedonošenega mladiča tako, da ga spravi v vrečo na trebuhu, katere okolje mu nudi zavetje, hrano, toploto in različne spodbude. Tak stik med otrokom in mamo je pomemben tudi za človeško bitje.

Kengurujčkanje seveda ni nova ideja in se je uporabljalo že v davni preteklosti, ta način nege je ohranil življenje neštetim nedonošenčkom. V času, ko še ni bilo inkubatorjev – ali jih je bilo premalo – so matere svojega otroka grele s telesom, ga držale v pokončni legi med dojkama in ga dojile po njegovih zahtevah. Zaradi podobnosti z vrečarji so to metodo poimenovali »kenguru«, tudi »Kangaroo Mother Care«, KMC. Danes pa metoda pomeni predvsem obogatitev vrhunske tehnologije s čisto navadno človečnostjo.

Metoda KMC je koristna tako za otroka kot starše. Kengurujčkani dojenčki se uspešneje hranijo, hitreje pridobivajo težo, so manj nemirni, imajo umirjen srčni utrip in dihanje, dihalni premori so redkejši, potrebujejo manj dodatnega kisika, bolje uravnavajo telesno temperaturo, redkeje zbolijo z bolnišničnimi okužbami in so hitreje odpuščeni iz bolnišnice domov. Izboljša se tudi njihov razvoj: imajo manjšo napetost mišic, več spontanega gibanja ter so bolj odzivni na dražljaje.

Mamam kengurujčkanje pomaga v procesu iskanja smisla, občutkov obvladovanja in lastne pomembnosti, kar omogoča njihovo pomirjenje ob stiski, ki je povezana s prezgodnjim porodom in nedonošenim otrokom. Psihosomatska medicina je tudi dokazala, da novorojenčka in mamo tesno skupaj ni samo lepo videti, temveč ima stik koža-koža številne pozitivne učinke: zvišuje raven hormona oksitocina, le-ta pa ima sedativno (pomirjevalno) in analgetsko (protibolečinsko) delovanje, izboljšuje laktacijo (mlečnost) in vpliva na čustveno navezovanje.

Metoda je koristna tudi za očete, ki so tako kot mame po rojstvu zelo nezrelega nedonošenčka otopeli in obupani, ker ne verjamejo, da lahko tako majhno bitje preživi. Pomaga jim tudi pri premagovanju občutka izločenosti iz oskrbe nedonošenčka in jih motivira k zgodnjem vključevanju v nego otroka.

(Mark, 27. tednov gestacije, 520 g in 29 cm)