V zadnjih osemdesetih letih sta vse večje maternalno preživetje in izboljšanje higienskih razmer pomembno vplivala na spremembo družbenega pogleda na porod v bolnišničnem okolju. Spremembe v zadnjih nekaj desetletjih so se pokazale predvsem v deležu žensk, ki so rodile v bolnišnicah. S tem spreminjanjem prakse in selitvijo porodov iz domačega okolja v porodnišnice se je povečevala tudi pogostost opravljanja epiziotomij. Epiziotomija velja za učinkovito preventivo pred večjimi poškodbami presredka, ki so najpogostejše poškodbe pri porodnicah. Po podatkih glavnine avtorjev je večina poškodb površinskih in naj jih po novejših smernicah ne bi bilo treba kirurško oskrbeti. Presredek se poškoduje ob delovanju sil, s katerimi plodova glavica ob koncu druge porodne dobe pritiska na notranji del presredka in ki imajo lahko za porodnico tudi hude posledice. Presredek se običajno poškoduje na mestu, kjer je tkivo najtanjše. To pomeni, da je večina poškodb usmerjena proti analnemu sfinktru, redkeje pa tudi proti malim sramnim ustnicam in sprednjemu delu spolovila (sečnici, klitorisu).
Anže Čeh