Leta 2005 je bilo v treh velikih multicentričnih randomiziranih raziskavah novorojenčkov z neonatalno encefalopatijo (NE) ugotovljeno, da blaga terapevtska hipotermija (TH) (33,5 oC), ki traja 72 ur, izboljša izid testa Bailey III v starosti 18–24 mesecev v primerjavi z nehlajenimi novorojenčki. Naslednje leto je ameriški Nacionalni inštitut za otroško zdravje in razvoj (angl. National Institute of Child Health and Human Development, NICHD) priporočil, da se TH uvede v zdravljenje v enotah za intenzivno terapijo, ki lahko sledijo protokolom velikih raziskav. Leta 2013 je Jacobs za zbirko Cochrane ugotovila, da je bilo do takrat hlajenih več kot 1505 novorojenčkov z NE, zajetih v 11 randomiziranih raziskavah, pri katerih je TH pomembno izboljšala razvojne izide pri zmerni NE in zmanjšala smrtnost pri zmerni in hudi NE. V istem času so pri hlajenih otrocih iz prvih randomiziranih raziskav v predšolskem obdobju potrdili nekoliko boljše izide v psihofizičnem razvoju kot pri nehlajenih, vseeno pa so opazili motnje v razvoju. Za šolsko obdobje so pred kratkim v več raziskavah opozorili na slabše razvojne dosežke hlajenih novorojenčkov v primerjavi z zdravimi otroki in predlagali izboljšanje TH.
V prispevku bomo opisali prognostični pomen različnih diagnostičnih metod med TH in omenili še odprta vprašanja pri TH: vključitev poznih nedonošenčkov (33–35 tednov gestacije), novorojenčkov z blago NE in širitev terapevtskega okna s 6 na 12 ali celo 24 ur po rojstvu.