Indukcija (sprožitev) poroda je eden najpogostejših posegov v porodništvu. Zanjo se odločimo, kadar tveganje pri nadaljevanju nosečnosti preseže tveganje pri takojšnjem porodu. Med napogostejše vzroke za indukcijo poroda štejemo poterminsko nosečnost, sum, da je plod zastal v rasti, hipertenzivne bolezni v nosečnosti, sladkorno bolezen, večplodno nosečnost in horioamnionitis. V Sloveniji in svetu je indukcij poroda vedno več. Porod sprožimo z različnimi metodami. Pri nosečnici z zrelim materničnim ustjem se največkrat odločimo za amniotomijo, to je predrtje plodovih ovojev pred vodilnim plodovim delom, pri tem pa pogosto dodajamo oksitocin. Pri nosečnici z nezrelim materničnim ustjem lahko uporabimo mehanske (Foleyjev kateter, Cookov balon) ali farmakološke metode (sintetični analogi prostaglandina E1 (PGE1) in prostaglandina E2 (PGE2) v različnih oblikah). Med zaplete pri indukciji spadajo izpad popkovnice pri amniotomiji, hiperstimulacija maternice, lahko tudi s spremembami plodovega srčnega utripa (predvsem pri dajanju analogov prostaglandina PGE1 in PGE2), redek zaplet je tudi ruptura maternice. Med zaplete štejemo tudi sprožitev poroda, ko otrok še ni zrel (napačna ocenitev gestacije), z vsemi posledicami pri otroku. Glede na možnost zapletov, ki se pri indukciji poroda pogosteje pojavljajo, je pomembno, da so indikacije za indukcijo poroda natančno določene in dokumentirane v porodnem zapisniku. Potrebno je tudi soglasje porodnice.
Gorazd Kavšek