Kardiotokogram (CTG) že od svojih začetkov v 60. letih prejšnjega stoletja velja za standardno, občutljivo, a nizkospecifično metodo spremljanja plodovih srčnih utripov (PSU) in aktivnosti maternice. Ob prepoznavi plodove ogroženosti zgolj na osnovi posameznih patoloških vzorcev v CTG-zapisu lahko tako izvedemo več porodniških intervencij (pH-metrija, vakuumska ekstrakcija, carski rez) brez izboljšanja perinatalnega izida. Boljši rezultati se obetajo ob uvedbi fiziološke interpretacije CTG v klinično prakso, z uporabo dodatnih diagnostičnih metod in upoštevanjem širše klinične slike.
Marko Culetto