Prehod iz znotrajmaterničnega v zunajmaternično življenje zajema zapleteno zaporedje fizioloških sprememb, ki se začnejo že pred porodom. Čeprav so novorojenčki med porodom izpo- stavljeni različnim stopnjam občasne hipoksemije, pa večina ta prehod prestane brez posebnih težav. Zunanja pomoč večinoma ni potrebna, včasih pa je novorojenčkom pri prehodu treba pomagati. Plod med porodom preide iz tekočinskega okolja v maternici, v katerem ga obdaja plodovnica, v plinasto okolje zunanjega sveta. Glavna značilnost prehoda iz znotrajmaterničnega v zunajmaternično življenje je sprememba mesta izmenjave plinov – iz posteljice se prestavi v pljuča, kar sproži prilagoditve dihalnega in srčno-žilnega sistema, pa tudi hematološke, pre- snovne in termoregulatorne spremembe. Ob manjših težavah pri prehodu se lahko pri novorojenčkih pojavijo tudi značilne, vendar prehodne težave, najpogosteje povezane z dihali, pa tudi s srčno-žilnim in presnovnim sistemom. Ta klinična stanja moramo prepoznati, ustrezno ukrepa- ti, predvsem pa ločiti motnje prilagajanja od drugih bolezenskih stanj, ki se kažejo s podobnimi znaki, vendar novorojenčka resneje ogrožajo ter zahtevajo ustrezno prepoznavo in zdravljenje.
Tina Perme