Hemolitično bolezen pri plodu in novorojenčku (HBPN) povzročajo nosečničina eritrocitna aloprotitelesa, ki se vežejo na plodove oz. novorojenčkove eritrocitne antigene in sprožijo hemolizo. S HBPN se v razvitem svetu najpogosteje srečamo ob AB0-neskladju med materjo in otrokom, vendar je stopnja anemije v tem primeru običajno blaga. Huda oblika HBPN, ki lahko vodi v hidrops ploda oz. celo smrt ploda/novorojenčka, pa največkrat nastane pri protitelesih proti antigenom krvnoskupinskih sistemov Rh in Kell.
Vzrok za senzibilizacijo nosečnice na eritrocitne antigene je največkrat fetomaternalna krvavitev, ki se pojavi v do 71 odstotkih nosečnosti. Antigen D krvne skupine Rh (anti-D) velja za najbolj imunogeni eritrocitni antigen. HBPN zaradi anti-D je do uvedbe učinkovitih strategij preprečevanja in obvladovanja senzibilizacij prizadela najmanj en odstotek vseh nosečnosti, končni izid pa je bil v 40–50 odstotkih mrtvorojeni otrok ali neonatalna smrt.
Z odkritjem imunoglobulina anti-D (Ig anti-D) in uvedbo predporodne in poporodne zaščite za RhD-negativne nosečnice se je močno zmanjšalo število senzibilizacij na antigen D. Kljub temu se je zaradi resnosti HBPN po svetu uveljavil program prenatalnega testiranja vseh nosečnic. Slovenski program je opredeljen v Uradnem listu Republike Slovenije.
Erika Hrastar, Irena Bricl