Profesorju Marjanu Pajntarju v slovo
»Ko izgubiš nekoga, s katerim sta si bila blizu, moraš ponovno opredeliti svojo sliko sveta in svoje mesto v njem. Bolj kot je bila tvoja osebnost ovita s pokojnikom, težji pri tem je umski napor.» (Meghan O’Rourke)
Čeprav se zavedaš, da se mora enkrat zgoditi, te vedno ujame nepripravljenega. Naš profesor Marjan Pajntar, Pajo, nas je zapustil. Kot bi te polili z ledeno mrzlo vodo. Veš, da nekaj ni kot bi moralo biti, pa vendar še dolgih nekaj minut ne začneš drhteti. Naš prijatelj, mentor, sodelavec, zaupnik, vzornik.
Posvetili v Pajotovi knjigi Kaj sem počel teh prvih 80 let: »Očka, hvala, da si me naučil delati in mi pokazal, da sta v delu skrita zadovoljstvo in sreča« in »Mama, hvala, da si mi pokazala, da so poleg dela v življenju pomembna tudi čustva«, povesta o njem vse. Ljubezen do znanja, novih izzivov, vsega živega, športa, glasbe in umetnosti ga je ob bogatem umu, silni življenjski energiji in humorju vodila skozi življenje. Telo in um sta bila zanj nerazdružljiva, zato se je posvetil medicini in psihologiji. Razumevanje prepletenosti telesa in uma ga je naredilo človeka, ki je sprejemal in razumel svoje nosečnice in bolnice, pa tudi prijatelje, učence in sodelavce, kot edinstvene, zapletene osebe. Znanje je nadgrajeval z nenehnim raziskovanjem, pri čemer se je usmeril na področje perinatologije. Bil je med najplodnejšimi raziskovalci v slovenski medicini z več kot 350 znanstvenimi in strokovnimi deli in dvema izdajama učbenika “Nosečnost in vodenje poroda”. Spoštovali in upoštevali so ga tudi izven Slovenije. Raziskovalni oddelek Ginekološke klinike v Ljubljani je pod njegovim vodstvom uspešno zduževal strokovnjake različnih področij in omogočal dobre raziskovalne pogoje. Z bogatim znanjem in naprednim pogledom je premikal meje ustaljenega in k temu spodbujal mlajše generacije. Pogovori z njim so bili vedno živahni in argumentirani. Spodbujali so h kritičnemu razmišljanju in sprejemanju odgovornih odločitev.
Vedno je poudarjal, da zgolj znanje in veščine še ne pomenijo tudi kakovostnega zdravstva. Pod njegovim vodstvom je redno preverjanje kazalnikov kakovosti v perinatologiji postalo del zavesti slovenskih perinatologov in neonatologov. Edina prava pot k izboljšanju zdravstva za nosečnice in novorojence je bila zanj in z njim za perinatologe in neonatologe sistematično zbiranje podatkov in redno preverjanje rezultatov dela. Tudi zato je danes slovenska perinatologija med najbolj uspešnimi v svetu. Pomen rednega preverjanja kazalnikov kakovosti v zdravstvu je prepoznala tudi Zdravniška zbornica Slovenije, ki ga je leta 1999 imenovala za vodjo projekta “Kakovost v zdravstvu v Sloveniji”.
Po upokojitvi se je intenzivneje posvetil svoji drugi strokovni ljubezni, medicinski hipnozi. Že leta 1976 je bil skupaj z Dietrichom Langnom in Peom Olafom Wilkströmom pobudnik ustanovitve evropske sekcije Mednarodnega združenja za hipnozo, ki je leta 1990 postala neodvisna Evropska zveza za hipnozo. V Sloveniji je predsedoval Društvu za medicinsko hipnozo, ki uspešno širi znanje o medicinski hipnozi in skrbi za kakovostno izobraževanje slovenskih hipnoterapevtov. Z medicinsko hipnozo je tudi sam uspešno pomagal mnogim bolnikom pri reševanju trdovratnih psihosomatskih in mentalnih težav.
Za aktivni prispevek na strokovnem, pedagoškem in raziskovalnem delu mu je Ministrstvo za zdravstvo leta 1995 podelilo naziv višji svetnik. Za izjemno življenjsko delo mu je leta 2009 Zdravniška zbornica Slovenije podelila Hipokratovo priznanje za stanovsko in organizacijsko delo v medicini, leta 2010 pa mu je predsednik Republike Slovenije podelil Red za zasluge za raziskovalno, klinično in pedagoško delo na področjih perinatologije in psihologije. Priznanje za delo na področju perinatologije mu je podelilo tudi Združenje za perinatalno medicino Slovenije. Največje priznanje pa mu je dala ljubljena družina, ki nadaljuje njegovo delo na področju medicinske hipnoze.
Meghan O’Rourke je ob podoživljanju smrti svoje matere napisala: »Ljudje, ki jih imamo radi, postanejo fizični del nas, zakoreninjeni v naših sinapsah, v poteh, kjer nastajajo spomini.« Tudi ti, Pajo, boš vedno z nami in v nas.
izr. prof. dr. Tanja Premru-Sršen, dr. med.
Združenje za perinatalno medicino Slovenije