Odprt Botallov vod (persistentni duktus arteriosus, PDA) je najpogostejša srčno-žilna bolezen prezgodaj rojenih otrok. Zapiranje voda po rojstvu spodbujajo povečanje delnega tlaka kisika v krvi, zmanjšana koncentracija vazodilatatornih mediatorjev (prostaglandinov, dušikovega oksida, NO, adenozina), zvečanje vazokonstriktorjev (kateholaminov, kontraktilnih prostanoidov, endotelina-1), vstop kalcija v celice skozi ionske kanalčke, aktivacija trombocitov, pa tudi morfološka zrelost tkiva in ugodna genetska predispozicija. Hemodinamsko pomemben PDA ima klinične posledice: zaradi levo-desnega obvoda se poveča pretok krvi skozi pljuča, kar povzroči intersticijski pljučni edem in volumsko obremenitev leve polovice srca. Posledično se ob dalj časa trajajočem PDA razvije bronhopulmonalna displazija, ki pogojuje dolgotrajno umetno predihavanje, večje je tveganje za spontano točkasto perforacijo črevesja in nekrotizirajoči enterokolitis, možgansko krvavitev, lahko pa je tudi razlog za smrt. Kljub tem zapletom je v zadnjih letih svetovano manj agresivno zdravljenje PDA pri večini nedonošenčkov. Izjema so zlasti izjemno nezreli nedonošenčki, ki jih PDA ali njegove posledice življenjsko ogrožajo: pri njih se poskuša vod zapreti farmakološko (z indometacinom, ibuprofenom ali paracetamolom), s katetrskim posegom ali kirurško ligacijo. Pristop k odločitvam o začetku in načinu zapiranja je vedno individualen in stopenjski.
Lilijana Kornhauser Cerar