Neonatalne konvulzije (NK) so najpogostejši znak nevrološke disfunkcije v novorojenčkovem obdobju. Prvi tedni življenja so čas povečanega tveganja za konvulzije zaradi starostno odvisnih fizioloških značilnosti možganov v razvoju, ki vodijo do povečanega nevronskega vzbujanja in zmanjšane inhibicije. Večinoma so simptomatske in se pojavljajo ob prehodnih ali trajnih motnjah v delovanju osrednjega živčevja v sklopu različnih etioloških dejavnikov; le redko so posledica sindroma epilepsije pri novorojenčku. Klinična slika se razlikuje od tiste pri večjih otrocih ali odraslih. Napadi konvulzij pri novorojenčku so škodljivi za razvijajoče se možgane; zgodnja in natančna diagnoza je ključnega pomena. Ob sumu na NK je treba čim prej začeti spremljanje z amplitudno povprečenim ali klasičnim EEG, da se ocenijo skrb vzbujajoči klinični dogodki, odkrijejo subklinični napadi in oceni možganska električna aktivnost. Nujen in sistematičen pristop k natančni etiološki diagnozi je ključen za optimalno obvladovanje in oceno prognoze. Vrednotenje etiologije NK mora potekati sočasno z začetkom ustreznega zdravljenja. V odvisnosti od etiološkega in nekaterih drugih dejavnikov so NK povezane z razvojem trajnih nevroloških posledic: cerebralne paralize, duševne manjrazvitosti in postneonatalne epilepsije. Opredelitev prognostičnih kazalnikov je pomembna za oceno tveganja za nevrološko okvaro pri posameznem otroku ter za zgodnjo prepoznavo in zdravljenje morebitnih motenj v razvoju. V članku so opisane etiološke, klinične in terapevtske posebnosti ter izid otrok z neonatalnimi konvulzijami.
Aneta Soltirovska Šalamon