Carski rez je v današnjem času najpogosteje opravljena operacija v porodništvu, njegova incidenca po svetu pa še vedno narašča. V porodniški terminologiji carske reze delimo na načrtovane in nujne. V obeh skupinah je nujnost za izvedbo posega lahko različna. Izrazimo jo lahko z intervalom oz. časom od odločitve za carski rez do rojstva otroka, t. i. čas od odločitve do poroda (angl. decision to delivery interval, DDI). Carski rez je pogosto nujna, občasno pa zelo nujna operacija, kajti čas igra pomembno vlogo pri maternalni in neonatalni obolevnosti in umrljivosti. Zastoj poroda v drugi porodni dobi in/ali ogroženo plodovo stanje (fetalni distres) sta pogosti stanji, pri katerih je potrebna porodniška intervencija. Za optimalno dokončanje poroda je pomembna strokovno pretehtana odločitev. Dobro je treba razmisliti o možnostih in tveganjih operativnega vaginalnega poroda v primerjavi z nujnim carskim rezom. To je kompleksna odločitev, njena optimalnost pa je odvisna od edinstvenih okoliščin poroda pri vsaki posamezni porodnici in od ustreznega tima, ki ima potrebno znanje, veščine in izkušnje.
Gorazd Kavšek
…
Spontani vaginalni porod je najboljši način rojstva za donošenega novorojenčka. V primeru fetalnega distresa operativno dokončanje poroda z vakuumsko ekstrakcijo ali nujnim carskim rezom lahko izboljša novorojenčkovo zdravje in tudi reši njegovo življenje. Nujni carski rez in vakuumska ekstrakcija sta vsekakor povezana s povečanim tveganjem za zaplete pri materi in novorojenčku. Spekter zapletov pri novorojenčku po vakuumski ekstrakciji je širok, od povr- šinskih poškodb lasišča do intrakranialnih krvavitev. Novorojenčki, rojeni z nujnim carskim rezom, imajo povečano tveganje za dihalno stisko, obporodno asfiksijo in možgansko krvavitev. V literaturi poročajo o dolgoročnih posledicah pri otrocih, rojenih s carskim rezom, predvsem o debelosti v otroški dobi.
Ana Spirovska