Dihalno stisko novorojenčka, ki je najpogostejši zaplet po rojstvu, obravnava tim zdravstvenih delav- cev pod vodstvom neonatologa oz. tisti zdravstveni delavec, ki je prvi pri novorojenčku v porodnem bloku ali na oddelku. Če je v ospredju takojšnja dihalna odpoved, sledimo protokolu ABCD, v primeru počasi nastajajoče in razvijajoče se dihalne stiske pa se odločamo glede na najverjetnejši vzrok, ki je privedel do dihalne stiske. V prispevku se bomo osredotočili na novorojenčka, pri katerem se dihalna stiska razvije takoj po rojstvu ali v prvih 12 urah po porodu. Najpomembnejši klinični znaki in simptomi, s katerimi se bomo v tem času srečali, saj se bomo morali odločati, kako pristopiti in zdraviti, so: akutna dihalna odpoved zaradi težav pri prehodu v zunajmaternično življenje, prehodna tahipneja novorojenčka, dihalna stiska zaradi aspiracije plodovnice, največkrat mekonijske, prirojena diafragmalna kila, persistentna pljučna arterijska hipertenzija, dihalna stiska zaradi pomanjkanja surfaktanta. Pri oceni so nam poleg kliničnih znakov in simptomov v pomoč še plinska analiza krvi, najbolje arterijske, če to ni mogoče, pa kapilarne, in tudi slikovna diagnostika pljuč in srca.
Štefan Grosek