Bronhopulmonalna displazija (BPD) je pri nedonošenčkih najpogostejša kronična bolezen, ki se kaže z dolgotrajno odvisnostjo od kisika in/ali dihalne podpore. Kljub novim načinom obravnave in varnejšim oblikam dihalne podpore pri zdravljenju dihalne stiske nedonošenčkov pojavnost bolezni v zadnjih 20 letih ne pada. Bolezen se razvije kot posledica vztrajajočega vnetnega odziva v pljučih, ki ga sprožijo različni prenatalni in postnatalni dejavniki. Pljuča otrok z BPD imajo zmanjšano alveolarno površino zaradi upočasnjene in nezadostne alveolarizacije in moteno angiogenezo. Glede na multifaktorski vzrok bolezni za zdaj zanjo še ni specifičnega zdravila, zdravljenje pa še vedno temelji na preprečevanju znanih prožilnikov bolezni. Že nekaj let si več obetamo od zdravljenja z mezenhimskimi matičnimi celicami. BPD ni samo bolezen zgodnjega življenjskega obdobja, saj je vedno več dokazov o moteni pljučni funkciji tudi v odrasli dobi.
Irena Štucin Gantar